Ni vsako nasilje - nasilje

-

 





Ni vsako nasilje - nasilje

🙂
Jože in Marica sta se vsaj dvakrat na dan skregala, včasih tudi stepla.
Z duševnimi bolečinami pa sta si prizanašala, saj noben pretep ni imel absolutnega zmagovalca.
Lepega dne je šel Tone z motiko na rami v vinograd. Ko je šel mimo Jožetove hiše, je že od daleč zagledal, da ima buško na glavi in čisto črno oko.
Pa ga je malo podražil: "Kaj te je Marica odalamila po glavi?"
"Bome, ne. Včeraj sem klestil v gozdu in ko sem odžagal vejo, se je ta sprožila in me direkt po očesu udarila."
"Pa nisi šel k zdravniku?" je vprašal Tone.
"Kje pa, saj ni to nič, bo že prešlo. "je odgovoril in šel naprej.
Čez kako uro pa pride z motiko na rami še Marica.
"Pa kaj si to naredila z Jožetom? Vidiš kakšno oko ima, "jo je nalašč podražil. In to kljub temu, da je ''verjel'' Jožetu, da ga je oplazila veja.
"Prekleto! Bi ga tudi ti! Glej, že me je davil! Zadnji moment sem ga vsekala!"
Nekaj je še godrnjala in odhitela na pomoč ljubemu Jožetu. Nikoli nista kuhala zamere drug do drugega. In če bi kdo posegel vmes med konfliktom, bi jih fasal od obeh. (Oto Nemanič)

Komentarji

  1. Lučka15. maj 2021 ob 05:20

    Luštna

    OdgovoriIzbriši
  2. Špella Špindler15. maj 2021 ob 06:40

    Zanimivo,tudi jaz sem srecala ljudi,ki so se tolkli in ostali skup 50 let

    OdgovoriIzbriši
  3. Anonimni15. maj 2021 ob 08:59

    Policijske statistike v Sloveniji dokazujejo, da so v 99% nasilja med odraslimi v družini žrtve ženske, povzročitelji pa moški. Fizično nasilje žrtev lahko dokaže, saj so posledice napadov vidne in zabeležene v zdravniških kartotekah (seveda le v primerih, ko žrtev poišče zdravniško pomoč).
    Ena od značilnosti fizičnega nasilja, ki ga ženske doživljajo v družini je ta, da se fizično nasilje stopnjuje od klofute in odrivanja vse do brutalnega pretepanja, ki včasih povzroči celo smrt pretepene ženske.

    OdgovoriIzbriši
  4. Anonimni20. maj 2021 ob 10:22

    Tudi pokopana sta moja starša na različnih koncih.Odkar se ju spominjuam sta se samo prerekala,žalila in podjeba...! Mama je živela svoje življenje,on jo je poizkušal podkupiti in ji plačati,da ostaja doma.na začetku mu je povedala,da se poroči z njim,če pristane na njeno svoboda.vse je obljubil,le da jo je dobil.Nikoli ni skrivala,da ni edini.Nosil ji je dar za darilom,da bi ostajala doma,za nobeno stvar ji ni rekel ne.Ko je ni bilo zraven jo je opravljal in črtil,svinjal čez njo.Vseeno ju pogrešam,bila sta moja starša.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več