Poniževanje, zasmehovanje in »pocestniško« vedenje niso izginili.
Pekel, ki so si ga s sovraštvom, prezirom, nagajanjem, nasiljem in včasih celo s pretepanjem ustvarjale ženske med drugo svetovno vojno in po njej, je bil pogosto nečloveško neznosen. V zadnjih stotih letih se je marsikaj spremenilo, a nekateri odnosi med ženskami so ostali presenetljivo podobni. Nekoč so tašče snaham metale polena pod noge z drobnim, vsakdanjim nasiljem, ki ga moški pogosto niso niti opazili. Snaha ni smela biti preveč pridna, preveč lepa ali preveč sposobna, ker bi s tem lahko ogrozila taščin položaj v hiši, kuhinji ali shrambi. Podobne zgodbe srečujemo tudi danes, čeprav mladi in stari praviloma ne živijo več pod isto streho. » Dokler sem bila snaha, sem imela slabo taščo, odkar sem tašča, imam slabo snaho, « je dejala ena od pripovedovalk. Takšne besede povedo več kot dolge razlage. Kažejo, kako trdovratni so nekateri vzorci, ki se prenašajo iz roda v rod. Nekoč so mlade ženske, pogosto brez pravega razloga in le na podlagi govoric, zmerjali s »kurbo«, »lajdr...