JUTRI 2052

C O B I S S To veste, da sem samozaložnica, kajne? Deklica za vse! Kljub temu, da za menoj ne stoji nobena založba, noben piar- le Primus, ki mi knjige trži - je vsem trem knjigam Ogenj, rit in kače niso za igrače uspelo, da so pristale na 18. mestu po branosti v slovenskih knjižnicah! Presrečna! Hvala, dragi bralke in bralci, hvala vsem, ki ste knjige kupili, da jih lahko v krogu družine prebirajo vse generacije! Hvala tudi vsem, ki ste me povabili medse, da smo se podružili na literarnem večeru! Vesela bom, če boste segli še po tretji, po MOŠKIH ZGODBAH! Tudi ta knjiga je edinstvena v slovenskem prostoru! V njej so zbrane zgodbe moških pripovedovalcev!     

sveta noč blažena noč V starih časih, pred Božičem, so imeli naši predniki navado, da so šli, ne glede na to, so bili liberalci ali klerikalci, pred prazniki k spovedi.  Vedeli so, kako pomembno je, da si očistijo dušo vseh grehov, ki so se v dolgih mesecih nabirali in jih je bilo težko vlačiti s seboj. Noben priročnik ''Kako postati srečen'' nima tako pozitivnega učinka, kot jo je imela (morda jo še ima?)- spoved. A nekateri grehi so bili težji, kot bi si tisti, ki jih je imel na vesti, želel. Ni jih mogel pustiti ne v spovednici ne pred oltarjem- ob molitvi. Janko mi je pripovedoval, da je njegov oče kakšen dan pred Božičem za uro ali dve izginil v gozd. Tam je imel izbrano smreko, na katero je s pomočjo čevljarske drete navezoval večje ali manjše kamne, ki so predstavljali njegovo slabo vest. Domov se je vrnil dobre volje in nasmejan. ''Pa sem ga izpraznil, žakelj, končno bom lažje zadihal,'' je rekel sinu, ko sta se sreč

Psihoanalitik Matjaž Lunaček pravi, da je največje zlo v naši družbi nekrivdnost in brezsramnost. Osebno bi dodala še ''pometanje pod preprogo'' in predvsem - molk !  Ne znamo se razbremeniti grozot, ki nam ležijo na duši, o njih molčimo in k molku nagovarjamo tudi bližnje: da ne bi kdo za naše gorje izvedel in potem bi nas vlačili po zobeh. Po izidu tretje knjige moških zgodb sem malodane vsak dan na terenu. Včasih tudi po dvakrat na dan. V zadnjem tednu sem prevozila skoraj 1500 km, kar ni malo. Redka so srečanja z bralci, da se ne bi ''zgodile'' izpovedi med predavanjem ali po njem. Moje tri knjige dajejo ljudem nevidno moč, da zberejo pogum in spregovorijo. Prva izpoved :»Moja sestra ima otroka z očetom. Mama jo je zaradi tega napodila od doma. Bilo mi je dobrih pet let, stala sem med vrati in jokala, ko je sestra odhajala. Vrsto let me je potem glodalo vprašanje, zakaj sem morala od rojstva naprej spati pri mam

Včasih me vprašajo, če sem zadovoljna, ker sodijo knjige iz trilogije Ogenj, rit in kače niso za igrače med najbolj brane.    Odgovorim, da sem, a še bolj sem vesela, da sem tiste, ki so knjige prebrali ali mi prisluhnili na literarnem srečanju, na nek način ''prebudila'' in so začeli znotraj družine, ki ji pripadajo, iskati lastne- družinske zgodbe. Veste, te zgodbe so izjemno dragocene in neprecenljive, saj našim otrokom pomagajo ''graditi'' temelje za njihovo lastno življenje. Tistemu, ki jih ne pozna, marsikaj ''obvisi'' v zraku! Obiskovalce omenjenih srečanj spodbujam, da se začenjajo več in bolje pogovarjati. Pa ne le znotraj družinskega kroga- tudi sicer. Tam, kjer ni pogovora, se problemi zelo radi (po nepotrebnem) kopičijo.  Veste, molk ni zlato, še nikoli ni bil! Sprašujejo me tudi, kako priti do družinskih zgodb. Odgovor je zelo enostaven. Bližnjim preberite zgodbo iz knjige, potem

Živimo v čudnih časih. Nenehno govorimo o enakosti, toleranci, strpnosti. A toliko čisto nasprotnih čustev, kot jih doživljam zadnje obdobje, jih nisem niti pred 30 leti in več. Še huje: imam celo občutek, da bolj, kot kdo poudarja strpnost, bolj jo krši! ''Če nisi narejen po mojih vatlih, pojdi stran! Če nisi mojega političnega prepričanja- izgini izpred oči! Če se ne klanjaš istim vrednotam kot jaz- kaj še počneš v moji bližini?! Če ne izhajaš iz podobnega ali boljšega socialnega okolja, se s teboj nimam kaj pogovarjati!'' Ljudje znajo biti v prepričanju, da so sami najboljši, do drugih zelo kruti, netolerantni.  Na lastni koži občutim očitke, kadar rečem to ali ono, kar komu ni povšeči. Ker sedim za mizo ob osebah, ki komu niso všeč. Ker povem, kar mislim. Ker imam zadnje čase sivo barvo las, pa me to ''postara''. Ker si ''drznem'' govoriti o vsem, kar pišem in ustvarjam – češ, dobro blago se samo hvali!