tudi vi radi vzamete v roke dober krimi roman?
»Če si o sebi kaj pozabil, stopi do soseda. Povedal ti bo tudi tisto, kar se ni zgodilo!« Ta rek sem zapisala tudi v uvodu romana Gostilna pri dobrih ljudeh. Malo za ''splošni razmislek'', čeprav posledice takšnega stanja med ljudmi v kateri koli skupnosti niso zmeraj smešne. Saj veste, kako gre. Nekdo nekaj vidi, drugi nekaj doda, tretji pozna nekoga, ki ''zagotovo ve''. Ko zgodba pride do petega človeka, ima že toliko podrobnosti, da se ji začudi še tisti, ki je vse skupaj zakuhal. Če se brani, nekaj skriva. Če molči, je pa sploh vse jasno, da je kriv... Kriminalistu v romanu GOSTILNA PRI DOBRIH LJUDEH takšna vaška poročanja verjetno niso v posebno pomoč, meni pa so čenče, ki se širijo- žal tudi po spletu - zmeraj dale misliti. Koliko ljudi smo v življenju že obsodili, ne da bi jih sploh poslušali ali poznali? In kolikokrat smo neprijetno resnico zavrnili samo zato, ker nam je bila prijetnejša laž bolj všeč? Tudi skozi takšna vprašanja vodi zgodba m...