Objave

Fire, Butt, and Snakes Are Not for Play,"

Slika
  The world we live in is not the world I desire. We have been convinced that the best things offered to us are those that are heavily advertised. Do you think I'm mistaken? Then tell me, why does an influencer promoting a “hair removal cream” receive so many likes and glowing comments? What influencers and other well-paid celebrities for their “advertising work” talk about attracts us also because it offers an imaginary world that is practically unreachable in real life. Where are the days when we went to the library to browse, smell books, and read a sentence here and there? Where are the days when we borrowed or bought a book based on our own judgment and not an advertisement? ❤ Yesterday, Ines from the Styrian region was with me. A woman in her prime years, but with harsh stories she has experienced since childhood. “Nobody wants to listen to me; you are my last hope,” she said. Well, a psychotherapist would listen to her, but she would charge her for it. And then

razveselite svojo drago s knjigo!

Slika
                 Knjiga nikoli ne ovene.  Vsaka ženska je zgodba zase. O vsaki od njih bi lahko napisali knjigo, če bi nam zaupala podrobnosti iz svojega življenja. 💗 V štirilogiji OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE je zbranih več tisoč zgodb anonimnih žensk! Knjige so živa enciklopedija o tem, kakšne so bile ženske nekoč in kakšne so tudi danes! 💗 V slovenskih družinah še zmeraj vlada molk, to pomeni, da se o ''spornih'' izkušnjah prednikov bolj malo ali nič pogovarjamo. Zakaj je pregovor: '' Jabolko ne pade daleč od drevesa '', še zmeraj tako aktualen? 💗 Pričevanja so zapisi iz ''prve roke'' o življenju teh, ki bi lahko bile naše mame, tete, prijateljice, sodelavke, sosede! Če želimo razumeti sebe in sedanjost, moramo najprej razumeti preteklost. 💗 Poleg rož podarite svojim najljubšim ženskam tudi eno teh knjig. In potem se o prebranih zgodbah skupaj pogovarjajte! Na ta način boste prekinili družinski molk, med vami se bodo spl

Nočne more nekega zapuščenega otroka

Slika
  Janko se je leta 1970 rodil ženski, brezdelnici, zasvojenki z alkoholom, cigaretami, moškimi. Sestro je dala v rejo pri treh letih, ko ji je že uničila življenje (njen partner je na njej ugašal cigarete), Janka pa se je znebila že po dveh mesecih. O ljudeh, ki so zaznamovali njegovo mladost, nima lepih besed:«Na milost in nemilost so me prepustili rejniški družini, v kateri je bilo vsega na pretek, samo pameti ne. Žlampala je rejnica, njen lastni sin, ki nas je maltretiral in tudi eden od fantov, ki je še bil v reji. Kako je bilo poskrbljeno zame kot dojenčka, si lahko le mislite. Še danes se mi na koži poznajo sledi ugrizov različne golazni, so bile to stenice, podgane ali še kaj drugega, ne vem. Rejnica je bila z vsemi žavbami namazana. Jezik ji je tekel kot kakšnemu dohtarju. Vse je vedela, vse obvladala, o vsakem človeku bi lahko ure in ure govorila, kaj dela narobe, le pred svojim pragom ni znala pometati. Ko še nisem znal hoditi, sem se pred kaznijo pogosto zatekal kar po

ŠČEPEC RAZMIŠLJANJA

Slika
   revija NIKA (2012) nekaj odlomkov iz intervjuja - Kdaj ste se odpravili v svet iskat zgodbe? Bila sem zelo osamljen otrok, odraščala sem v času, ko je bilo pomembno delo v stilu ''krampa in lopate'', ne pa nekakšno ''zapravljanje časa'' kot je branje ali pisanje. Zelo rada sem se pogovarjala, še raje poslušala. Če se že kot otrok narediš nevidnega, je takšnih priložnosti veliko. Mama ni bila materinski tip. Zelo redko, če sploh kdaj, je pokazala čustva. Ko sem kasneje začela delati na radiu, sem za oddajo ''Zanimivi ljudje živijo med nami'', iskala predvsem starejše sogovornike. ''off the record'' sem jih potem spraševala tudi o njihovem odnosu do otrok, moža, znotraj družine. Na nek način, ki se ga sprva še nisem zavedala, sem želela dobiti potrditev, da moje – vsaj zame- žalostno in osamljeno otroštvo, ni bilo edino.   Kako so posamezne zgodbe nastajale? Prej, preden odgovorim, moram reči, da sem hvalež

nekaj malega o MM

Slika
  Milena Miklavčič (1952)   Milena se je rodila v Žireh. Po končani osnovni šoli se je vpisala na Pedagoško gimnazijo v Ljubljani. Pri dvajsetih si je ustvarila družino, rodili so se štirje otroci. Leta 1988 se je kot honorarna sodelavka pridružila ekipi lokalnega radia Sora (Škofja Loka). Začela je pisati za več lokalnih glasil. Uredila je številne zbornike različnih društev. Skupaj z Damijanom Bogatajem iz Idrije sta ustvarila kar nekaj prispevkov za oddajo Pomagajmo si TV Koper. Leta 1999 je v okviru Tednov vseživljenjskega učenja za svoje radijsko delo s področja zbiranja ''terenskih zgodb'' prejela Priznanje za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja . Že več kot trideset let v Gorenjskem glasu objavlja Usode (resnične zgodbe) ( Gorenjski Glas ) Še zmeraj piše odgovore na različna življenjska vprašanja za časopis Nedelo ( Nedelo ), njene kolumne pa lahko berete  v reviji Reporter, v Domovini ( Domovina ) in Portal24 ( portal24.si ). Piše tudi blog ( jut

NAKLJUČJA

Slika
  Življenje je polno naključij, nekateri temu rečejo tudi ''božja volja'', drugi splet okoliščin, tretji ''saj ni res, pa je'', ''sej ne moreš verjet'' in podobno. Lansko leto me je Irna Tršinar prosila, naj nekaj svojih lastnih izkušenj prispevam za njeno knjigo. Žal se je primeril ''splet okoliščin'', da sem malo pozabila, ona pa me tudi ni bolj odločno postavila pred zid, češ a boš napisala ali ne. 😊 Vem, da so moje izkušnje kaplja v morje v primerjavi, denimo, z Alexandrom Flemmingom, ki je leta 1929   povsem po naključju naletel na enega izmed največjih odkritij v zgodovini medicine. Flemming je v svojem kletnem laboratoriju med poletnimi počitnicami pomotoma pustil odprto petrijevko. Ko se je vrnil, je bila petrijevka s stafilokoki prekrita z modro-zeleno plesnijo, ki je pobila vse bakterije okrog sebe. Po nekaj letih izpopolnjevanja formule je- zaradi naključja-   nastal prvi antibiotik v zgodovini – penicilin.

KULTURNI PABERKI

Slika
  Slovenija po številu izdanih knjižnih naslovov na prebivalca zaseda zavidljivo prvo mesto na svetu. V slovenskih knjižnicah pa je včlanjenih več kot pol milijona bralcev. V 2008 je bilo v Sloveniji izdanih 3.813 naslovov knjig, od tega 18,8 % iz skupine jezikoslovna, leposlovna in literarna dela, 13,4 % iz skupine družbene vede in 8,9 % iz skupine uporabne znanosti, medicina in tehnika. Knjige za tri evre je v okviru »Ljubljana – svetovna prestolnica knjige«, kupilo kar 35 tisoč ljudi. Po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu, se dnevno vrstijo različne kulturne prireditve, kajti skozi zgodovino smo se Slovenci le-te oklepali tudi zato, ker je bila vir naše narodne identitete. Materni jezik in kultura sta že od nekdaj igrala pomembno vlogo. Skozi kulturo podoživljamo tudi svoje duhovno bogastvo, ki ga – vsaj zaenkrat kaže tako- ne more uničiti niti potrošništvo, niti globalizacija, niti množično priseljevanje, ki spreminja podobo naših večjih mest. Je pa lepo in prav, če dodam, da so