JUTRI 2052

  Ko napišem zadnjo piko, si zmeraj malo oddahnem. A ne za dolgo. ker tudi Gostilna pri dobrih ljudeh izide v samozaložbi , me tudi od »zadnje pike« naprej, čaka še veliko dela. Samozaložba je za avtorja ogromen zalogaj. Vse stroške, od lekture, oblikovanja naslovnice in preloma do tiska, moram pokriti sama. Še preden knjiga pride do prvega bralca, je treba poravnati račune, za katere nihče ne jamči, da se bo vloženi denar kdaj povrnil. Potem pride na vrsto prodaja. Nimam svojega piarja, nimam ekipe, ki bi skrbela za oglase, predstavitve in za to, da bi knjiga prišla med ljudi. Tudi to delo je samo moja skrb! O knjigi vam pripovedujem sama, odgovarjam na vaša sporočila, sprejemam naročila in poskrbim, da vse, kar naročite pri meni, pride v prave roke. Če se vam zato kdaj zazdi, da o svojih knjigah veliko govorim, zdaj veste, zakaj. Kako naj bralec poseže po knjigi, če niti ne ve, da obstaja? Gostilna pri dobrih ljudeh je tudi zato zame nekaj posebnega. V njej so meseci...

  Tri knjige, ki kar same ponujajo veliko vprašanj o tem, kaj vse ljudje skrivamo drug pred drugim. Kje je otrok, Mehko kot britev in zdaj še Gostilna pri dobrih ljudeh. V mojih krimi - romanih imajo ob iskanju storilca pomembno mesto tudi molk, družinske skrivnosti, stare zamere in odnosi, ki so na zunaj videti povsem drugače kot za domačimi vrati. Zanima me, kaj človeka pripelje tako daleč, da prestopi mejo. Pa tudi, koliko ljudi ob tem gleda stran, ker se nočejo nikomur zameriti. V Gostilni pri dobrih ljudeh, ki izide v prvi polovici novembra, se nekdanji sošolci zberejo na obletnici valete. Obujajo spomine, plešejo, se smejijo. Naslednje jutro je ena od njih mrtva in v Žireh se začnejo razkrivati zgodbe, ki bi jih marsikdo najraje odnesel v grob. Ime gostilne je prijazno, kajne? A kdo so v resnici dobri ljudje, boste presodili sami. Ste kateri od prvih dveh romanov že prebrali? 👇👇👇👇👇👇👇👇👇👇👇👇 Naročila sprejemamo na mail: jutri2052@gmail.com

 Ni mu hotela lagati, resnice pa mu ni zmogla priznati. »Malo smo se pa vseeno postarali,« se je opogumil in se obrnil k Jerneji. Ta se je namuznila in ga pogledala naravnost v oči. »Vsakič, ko se pogledam v ogledalo, imam kakšen siv las več.« Odgovor ga je razorožil. Tepec neumni, ti pa res nisi za med ljudi. Kaj si bo mislila, ko ji govoriš o staranju? Najraje bi vstal in se umaknil k točilnemu pultu. Tako rad bi ji rekel kaj lepega, vendar ni našel pravih besed. »Tudi Ajda je bila siva že pri tridesetih,« je nadaljevala Jerneja. S prsti se je oklepala prazne skodelice, z očmi pa švigala od enega do drugega. »Prepričan sem, da je po mami podedovala najboljše lastnosti,« je pripomnil Pavle. Ko se je zavedel, kaj je izrekel, mu je spet postalo nerodno. Jerneja je dvignila obraz in se mu zazrla v oči. Zabolelo jo je, ko je v njih opazila žalost, ki je ni mogel pregnati niti bučni večer, sredi katerega sta se znašla. Nekoč ti bom povedala, zakaj ti nisem odgovarjala na pisma, si je o...

  V knjigi, Gostilni pri dobrih ljudeh, ki izide v prvi polovici novembra, vas čakajo zapleti in razpleti družinskih skrivnosti, stare ljubezni in - seveda - umor, ki razburka Žiri. (ki je slučajno tudi kraj, kjer živim ) Morda boste že po prvih nekaj straneh pomislili, da veste, kdo je kriv. Le nikar še ne stavite na svojega osumljenca! Roman bo kmalu v vaših rokah. Do takrat pa mi povejte: pri kriminalkah iščete morilca, vas zanimajo razlogi, zakaj je nekdo storil to, kar je, ali se raje pustite presenetiti? povezava do bloga: https://jutri-2052.blogspot.com/ Knjigo lahko že naročite, izšla pa bo na začetku novembra. Naročite na ZS ali na mail: >>>> jutri2052@gmail.com

  Bi povedali resnico, četudi bi z njo uničili življenje človeku, ki ga imate radi? Med pisanjem Gostilne pri dobrih ljudeh sem se pogosto ustavila prav ob tem vprašanju. Moji junaki imajo za svoj molk veliko razlogov.  Nekatere boste morda celo razumeli. Toda Jerneja je mrtva in nekdo bo moral spregovoriti. Kdo bo prvi? Knjigo lahko že naročite, izšla pa bo na začetku novembra. Naročite na ZS ali na mail: >>>> jutri2052@gmail.com

  Na obletnicah radi vprašamo: »Se še spomniš?« Kaj pa, če bi bilo bolje pozabiti? Sošolci v mojem novem romanu imajo za seboj desetletja različnih življenj. Nekateri so uspeli, drugi so se naučili predvsem dobro skrivati svoje razočaranje. Za isto mizo spet sedijo stare ljubezni, zamere in neporavnani računi. Jerneje med njimi ne bo nikoli več. Gostilna pri dobrih ljudeh. Kmalu.