ponedeljek, 14. oktober 2019

BI JO ŽELELI BRATI TUDI VI?

No, takooooooooooooooooo!❤️❤️❤️

Ovojnice za tiste, ki so že naročili tretji del trilogije OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE – MOŠKE ZGODBE, so že pripravljene!


Še kakšen dan, pa jo bodo že lahko prebirali!


Če bi jo želeli naročiti v prednaročilu (25 €), je tukajle povezava: https://goo.gl/1qx5mf
 
Lahko pa kar na mail jutri2052@gmail.com

1.) Prvič v zgodovini slovenske pisane besede je na enem mestu - na več kot 500 straneh - zbranih več kot 300 moških usod, ki so jih moški povedali ali zapisali sami.
2.) Prvič v zgodovini slovenske pisane besede smo dobili v roke vsebinsko bogat, raznolik in pisan nabor moških zgodb, ki ga bodo vesele tudi ženske bralke, ki želijo moškega bolje spoznati.
3.) Moške izpovedi so naše- domače.

četrtek, 10. oktober 2019

v pričakovanju izida ''Moških zgodb''....

Včasih dobim na mizo tudi kakšno zgodbo, ki mi jo napišejo ''na roke''.
Če nisem zbrana in ''pri stvari'', se mi lahko naredi velika nerodnost.
Tako sem urejala nek rokopis in spregledala, da je eden od pripovedovalkinih otrok v nadaljevanju kar naenkrat izginil. Zmanjkal.
''Milena, nekaj ne štima!'' me pokliče lektorica.
V tekstu začnem iskati ''izginotje'', pa ga ne najdem.
Pokličem pripovedovalko in jo pobaram, kaj se je zgodilo z otrokom. Zakaj je na začetku zgodbe še bil, čez nekaj strani pa se ji je zapisalo, da je bila ''prvič noseča''.
Pripovedovalka je bila nekaj časa tiho....
Preveč tiho.
''Zagovorila sem se...O čisto prvem otroku bi morala molčati. Ker ga res ni več. Dala sem ga v posvojitev.....''
Zgodba polna prevar, spolnega nasilja, zlobne matere in alkohola in še česa je tako dobila manjkajoči kamenček v mozaiku nekega življenja, dolgega komaj dobrih petdeset let....
''A lahko zgodbo vseeno objavim?'' sem jo vprašala.
''Tako in tako nimam kaj izgubiti,'' se je glasil odgovor.


 če bi želeli v prednaročilu naročiti 3. del Ogenj, rit in kače niso za igrače - MOŠKE ZGODBE, prilagamo povezavo: https://goo.gl/1qx5mf 

Knjiga bo na voljo v torek, 15.10.2019


nedelja, 06. oktober 2019

''MOŠKE ZGODBE'' bodo vsak čas med nami!






Pred vami je ena redkih knjig, za katero lahko rečemo, da je ne smemo prebrati ''na dušek''! 

Zgodbe so vredne vaše ''počasne'' pozornosti, razmisleka in sočutja, zato je prav, da jih prebirate počasi, z razmislekom, s srcem. Korak za korakom, stran za stranjo. 

Knjiga, razdeljena na tri poglavja (dedje, sinovi, vnuki), je izjemna zaradi (najmanj) treh razlogov:

1.)    Prvič v zgodovini slovenske pisane besede je na enem mestu - na več kot 500 straneh - zbranih več kot 250 moških usod, ki so jih moški povedali ali zapisali sami.

2.)    Prvič v zgodovini slovenske pisane besede smo dobili v roke vsebinsko bogat, raznolik in pisan nabor moških zgodb, ki ga bodo vesele tudi ženske bralke, ki želijo moškega bolje spoznati.

3.)    Moške izpovedi so naše- domače.

S tretjo knjigo ''moških zgodb'', iz trilogije Ogenj, rit in kače niso za igrače, Milena Miklavčič zaključuje s poljudnimi raziskavami, zapisi in intervjuji o medsebojnih odnosih in intimi na slovenski način.
Trilogija zaobsega čas od leta 1900 pa vse do danes.
Zgodbe, ki jih najdete v Ogenj, rit in kače niso za igrače, pa so zgodbe ljudi, mimo katerih hodimo, a si ne vzamemo časa, da bi jim prisluhnili.


 če bi jo želeli naročiti v prednaročilu, je tukajle povezava: https://goo.gl/1qx5mf 

Lahko pa kar na mail
 jutri2052@gmail.com

KOLOFON:



Ogenj, rit in kače niso za igrače, MOŠKE ZGODBE
Napisala: Milena Miklavčič
Izdala založba: Jutri, k.d. Žiri
Lektorirala in uredila: Marjeta Žebovec
Oblikovanje: Žiga Valetič
Naslovnica: Danica Lešnjak
Umetniške fotografije: Janez Pelko
Naklada: 1.000 izvodov
Tisk: Primus, Brežice
  Žiri, 2019

 

ponedeljek, 23. september 2019

Še malo, še čisto malo....





zanimivo je tole:
po tem, ko sem oddala gradivo za tretjo knjigo, je nastala neka čudna praznina.
Kot da nekaj manjka!
Zarana, ko je malo po peti zazvonila ura, bi sicer lahko še poležala, a nisem.
Bioritem se je ugnezdil v kri in me ne izpusti iz rok....
Kaj naj v dopoldanskih urah počnem sedaj? Pletem, pospravljam, gledam TV? Brrr....
Naj začnem pisat novo knjigo?👍
Verjetno se bo to zgodilo.
A šele potem, ko bo ta, zadnja na knjižnih policah.
To pa bo vsak čas...
.....❤️❤️.....





Ogenj, rit in kače niso za igrače, MOŠKE ZGODBE
Napisala: Milena Miklavčič
Izdala založba: Jutri, k.d. Žiri
Lektorirala in uredila: Marjeta Žebovec
Oblikovanje: Žiga Valetič
Naslovnica: Danica Lešnjak
Umetniške fotografije: Janez Pelko
Naklada: 1.000 izvodov
Tisk: Primus, Brežice
Oktober,  2019

četrtek, 19. september 2019

Zgodba


Marjan, letnik 1972, 


je bil doma na kmetih. Vsako jutro je vstal že okoli četrte ure, da se je lahko še pravočasno spustil v dolino, sedel na delavski avtobus in se odpeljal v šolo. Učenje mu sicer ni delalo težav, a več kot dober ni bil nikoli. ''Za nekoga, ki pride k pouku v gojzarjih in smrdi po kravah, je takšen uspeh – odličen!'' mu je ob podelitvi maturitetnih spričeval dejal tudi razrednik.
Kot študent prvega letnika na fakulteti je s svojimi inovacijami izboljšal delovanje očetove žage. Prihranki pri elektriki so bili vredni razmisleka in širše pozornosti.
Kje najti denar za dodatne raziskave? Vsi, s katerimi se je pogovarjal, so se mu smejali, češ, raje poskrbi, da boš bolj uspešen študent. Ob ''pomoči'' sošolca iz srednje šole pa so ga tudi na fakulteti kmalu dohitele zmerljivke o ''gojzarjih in smradu po kravah''.
V tretjem letniku ni več zmogel redno študirati. Ne po finančni plati ne zaradi svoje raziskovalne žilice, ki mu je jemala vedno več časa.
Nekoč sta se z očetom usedla v razmahanega fička in se odpeljala čez Karavanke. Tam je bilo žag, kolikor hočeš. Zaradi težav z jezikom, so bili redki, ki so Marjanu prisluhnili. Prosili so ga, naj se vrne, ko bo znal nemško.
Z očetom sta se odpeljala naprej proti severu. Končno je naletel na človeka, ki je razumel skice, ki jih je Marjan dal na mizo. Bil je več kot navdušen. Marjanu je finančno omogočil, da je svojo inovacijo razvijal naprej- do praktične uporabe. Danes jo uporabljajo vse žage širom po Evropi in Ameriki in malokdo, če sploh kdo, ve, kdo je njen ''oče''.
Marjan se je v tujini, kasneje tudi v Ameriki, Kanadi, in še kje, zelo uveljavil. Postal je svetovljan, postal je nekdo, ki ga je stroka izjemno cenila in spoštovala.
Pred leti je potem naneslo, da je predaval tudi ne nekem simpoziju v domovini. Po spletu naključij se je srečal s srednješolskim profesorjem. Ko ga je ta prepoznal, mu je cinično podrobil:''Če pa takšni, kot si ti, uspejo v tujini, je pa že bolje, da sem kar doma.''

(fotografija je simbolična)


četrtek, 12. september 2019

žena in mož sta eno in isto.

Gašper (…):« V naši družini še zmeraj kroži nešteto zgodb o stricu Janku in njegovi ženi Pepci. 
Ona je umrla lani pri sedemindevetdesetih on pa letos prav tako v visoki starosti. 
Bila sta nekaj posebnega. Če sta imela ''dober dan'', sta bila zelo pridna in delovna, če ne, sta igrala karte, včasih ves dan in tudi dobršen del noči. Trije sinovi so odšli od doma že v rani mladosti. Domov se niso vračali, Janko in Pepca pa jih prav tako nista pogrešala. 
Redila sta kravo, ki pa je jedla bolj kot ne na ''obroke''.
''Če je zdržala brez trave zjutraj, bo pa še zvečer!'' sta dejala sredi igre in čisto nič se nista sekirala, če je revše v hlevu mukalo in motilo tudi sosede.
Sprijaznila sta se, da so bila tla pod deskami v kuhinji, kjer sta se zadrževala skoraj ves dan, ilovnata, da je bilo stranišče več deset metrov stran od hiše, da sta se komaj kdaj umila in očedila. 

Njo je zobna proteza zelo motila, pa jo je med kartanjem odložila na mizo, on pa je iz solidarnosti naredil enako.
Nista imela ne radia, ne televizije, ne telefona pa sta vseeno vse vedela. Neštetokrat sta si zaradi politike skočila v lase. Strica so večkrat tudi zaprli, ker je ljudi svaril, da jih bo zaradi socializma še hudič vzel.
Pravili so, da je bil v zaporu tako priljubljen, da so mu še pazniki nosili priboljške, da je laže zdržal tisti mesec ali več, ko je bil na hladnem.
Nekoč je teta hudo zbolela, pa bi jo moral pod nujno odpeljati k zdravniku. Stric je že sedel na motor, ko se je teta spomnila, da mora še na stranišče. Ker je kar nekaj časa ni bilo nazaj, se je odpeljal sam.
''Kje pa imate Pepco?'' ga je zaskrbljeno pobaral zdravnik, ko je stopil v ordinacijo.
''Verjetno je še zmeraj ne s'kretu, pa sem prišel kar sam- brez nje,'' je prostodušno odgovoril Janko, ki je trdno verjel, da sta pač žena in mož eno in isto.«

sreda, 11. september 2019

odštevamo dneve do izida!

Počasi se bliža trenutek, ko bo zagledal luč sveta tudi tretji del trilogije OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE.

''Moške zgodbe'' bodo še dodatno razgalile zapletene medsebojne odnose, katerim smo vedno teže kos.