odlomek iz romana GOSTILNA PRI DOBRIH LJUDEH
Ni mu hotela lagati, resnice pa mu ni zmogla priznati. »Malo smo se pa vseeno postarali,« se je opogumil in se obrnil k Jerneji. Ta se je namuznila in ga pogledala naravnost v oči. »Vsakič, ko se pogledam v ogledalo, imam kakšen siv las več.« Odgovor ga je razorožil. Tepec neumni, ti pa res nisi za med ljudi. Kaj si bo mislila, ko ji govoriš o staranju? Najraje bi vstal in se umaknil k točilnemu pultu. Tako rad bi ji rekel kaj lepega, vendar ni našel pravih besed. »Tudi Ajda je bila siva že pri tridesetih,« je nadaljevala Jerneja. S prsti se je oklepala prazne skodelice, z očmi pa švigala od enega do drugega. »Prepričan sem, da je po mami podedovala najboljše lastnosti,« je pripomnil Pavle. Ko se je zavedel, kaj je izrekel, mu je spet postalo nerodno. Jerneja je dvignila obraz in se mu zazrla v oči. Zabolelo jo je, ko je v njih opazila žalost, ki je ni mogel pregnati niti bučni večer, sredi katerega sta se znašla. Nekoč ti bom povedala, zakaj ti nisem odgovarjala na pisma, si je o...
