Objave

MILENIN BLOG

ne enaka- drugačna!

Slika
 tole razmišljanje za ŽIROVSKI OBČASNIK sem napisala pri 68-ih. Danes sem 6 let starejša, v tem času se je marsikaj  spremenilo. Za menoj je še več izdanih knjig, tumor na mehurju, moževa bolezen (možganska kap), pisanje kolumn za še kakšen medij več.... . Seveda pa ostaja marsikaj enako, marsikaj se nadgrajuje in kakšno minuto več posvečam ne le spominom, temveč tudi temu, kaj bo jutri. Vsi okoli mene nenehno govorijo o ''enakosti''. Jaz pa srčno upam, da bom ''precej drugačna'' še naslednjih 30 let. Potem bom pa - enaka med enakimi- se ve, kje....(MM)   Kadar pri svojih prijetnih 68 letih razmišljam o preteklosti, zmeraj ugotavljam, da sta zvonika cerkve Svetega Martina nekakšni stalnici, ki sta me spremljala tako pri odhajanju kot pri prihajanju v domači kraj, v katerem sem se rodila in živim še danes. Na Selu, na tistem zloglasnem ovinku, me je pri srcu, ob pogledu na domači kraj, ki se je razprostrl pred menoj, zmeraj stisnilo pri srcu. Občutek, da...

DVE HECNI

Slika
  Še v šestdesetih letih so prodajali moške srajce z več tudi rezervni ovratniki. Le-tem so rekli ''goljufi''. Luka je bil prepričan, da je bel ovratnik tista pika na i, kar daje njegovi, 160 centimetrov visoki postavi popoln videz. Ker ni bil pri denarju, je v takratnem Ljubljanskem Dnevniku nekoč objavil oglas:''Urejen moški srednjih let kupi večjo količino goljufov.'' Ker pa vesoljna Slovenija lokalno obarvane besede ni poznala, so k Luki poslali lokalno dopisnico, ki ji je bil nečimrnež všeč, srečanje je rodilo bogate sadove- poroko in tri potomce. Marjan, sicer tajnik na krajevni skupnosti, je bil mamin sinček. Verjel ji je, da je najlepši na vasi, le ženske so slepe, da tega ne opazijo. Pri dobrih štiridesetih mu je v ustih ostal le en sprednji zob. ''Misliš, da me bodo opazile, če ga dam prevleči z zlato krono?'' je vprašal mamo. Menda se je celo na njenem pogrebu na pol smehljal, za vsak primer, če bi bila med žalujočimi kakšna, k...

Inserti iz nekega pisma...

Slika
  ''... Prav hudo mi je, da smo tako raztreseni po svetu in se ne moremo nikoli videti. Posebej za Anico mi je težko, ko je tako daleč v Ameriki in ne vem, če se bomo sploh še kdaj videli. Jaz upam, da bom še prišla kaj v Žiri, morda še letos. Seveda bom prišla tudi k tebi, da se po dolgih trinajstih letih spet vidiva . Saj tudi bratranca Lipeta ne bi prepoznala, čeprav je bratranec, saj je bil še prav majhen, ko sem ga nazadnje videla. Takrat, ko sem bila pri stricu, sem bila tudi jaz še prav majhna, stara komaj 13 let. Od takrat pa je minilo že 30 let; vsi smo zrasli in se že tudi malo postarali. Jaz sem že dopolnila pol stoletja (50 let). Poročila se tudi nisem, ker mi ni bilo dosti mar za to in ker v življenju do zdaj še nisem srečala pravega človeka. Pa veš, Milka, vsakemu je usoda vnaprej določena.  Saj si  dosti delala, se mučila in se trudila , da bi ti bila dobra gospodinja. Tako pa mislim, da je zdaj zate precej težje, še posebej, če drugi z tabo ne ravnajo lepo...