Kdo je pa tebi povedal za tiste reči?
Ob Sabininem pismu, ki mi ga je poslala pred dnevi, sem se spomnila na lastna ''seznanjanja'' s spolnostjo. Praktično jih ni bilo. Ker se v mojih časih o teh ''umazanih rečeh'' ni govorilo. Častne izjeme ste izvzete!
Marija (1955)
»Poročena sem že 26 let, najin zakon je klasičen, brez vsebine, dolgočasen, odsoten. Povprečje izgovorjenih besed je približno deset na 14 dni. Seksualne dolžnosti – ne vem, kako naj temu rečem drugače, opravljava v glavnem poleti, če nanese, da greva na dopust sama. Če se prepirava, se zaradi spolnosti. Zmeraj poči zato, ker mi očita, da sem nenasitna. Njegovi izgovori: imam delo, za menoj je naporen dan, napisati moram poročilo za upravni odbor, zdi se mi, da me bolijo kolki, na tenisu sem si pretegnil kolenske vezi, so postali stalnica in jih sovražim..."
******
Alma (1967)
»Bila
sem kr en otrok, ki se je rodil
ženski v poznih tridesetih letih. Še danes ne vem točno, koliko bratov in
sester imam, saj so vsi, ki se jih medlo spominjam, kar nekam odšli ali pa so
prišli ponje neznani ljudje. Spominjam se, da sem bila nenehno lačna. Mama me
je zaklepala v stanovanje in odhajala po svojih poteh. Uradno je delala kot
natakarica, neuradno pa je bila na voljo moškim.
Zame
je skrbela ena od tetk, ki pa je v resnici bila mamina sovaščanka. Pred mnogimi
leti sta skupaj prišli v Slovenijo s trebuhom za kruhom. A tudi Jasminka je
imela svoje muhe. Ob možu, ki je bil kot žolna, ni utegnila skrbeti še zame.
Spominjam se, da sem še ne triletna zlezla po vseh štirih po stopnicah do
njenega stanovanja in ker sem bila lačna, sem jedla kar s tal, kar mi je prišlo
pod roke. Kakšno skorjo kruha sem potem glodala ves dan, če nisem imela
drugega. Zelo rada pa sem prepevala, in ker sem imela dober spomin, sem znala
veliko neprimernih pesmi tudi na pamet.
Nekoč
me je tetka odpeljala v potujoči vrtec skupaj s svojo hčerko. Ne spominjam se
več, koliko sem bila stara, pet let pa verjetno še nisem imela. Še danes mi v
ušesih odzvanjajo besede ene od vzgojiteljic, ki jih je rekla drugi: 'Tega
umazanega ciganskega froca pa kar ti
imej, meni se gabi.'
Mogoče
sem res bila takšna, nisem pa bila neumna, da ne bi vedela, kaj njene besede
pomenijo. Nihče me ni nikoli navajal na kahlico, zato mi je še zmeraj ušlo v
hlačke. Lahko, da sem imela tudi uši, kaj pa vem. Ampak v naselju smo jih imeli
tako in tako vsi! Tista druga vzgojiteljica, ki se ji nisem gnusila, me je
prijela za roko in me odpeljala v kopalnico. Tam je v otroško plastično banjico
natočila tople vode in me vprašala, ali bi hotela v njej malo čofotati. Ideja
se mi je zdela zanimiva! Zdelo se mi je super, saj je bila voda topla in je
lepo dišala. Gospa Mara, tako je bilo vzgojiteljici ime, je hotela mojo obleko
vreči v smeti, a ko je videla, da sem se začela jokati, mi je obljubila, da jo
bo odnesla domov in oprala. Potem mi je umila lase, bilo je prvič, da se me je
nekdo nežno dotikal. Čeprav mi je šla milnica v oči, sem vriskala od veselja.
Oblekla me je v čisto obleko, bila je rožnate barve, na hrbtu se je zavezovala
z veliko pentljo.
Lase
mi je spela z elastiko in po obrazu me je namazala z neko kremo. Postrigla mi je
tudi nohte, in ko me je pogledala v obraz, sem videla, da je imela solzne oči.
Potem
je tista druga vzgojiteljica vprašala, ali zna kdo od nas kakšno pesmico. Takoj
sem dvignila roko.
Na
ves glas sem recitirala pesem o mokri pički,
ki čaka na svojega kurca. Vsi otroci
v bloku smo jo znali na pamet, saj smo jo lahko slišali najmanj stokrat na dan.
Obe vzgojiteljici sta planili pokonci in potem me je moja odpeljala iz igralnice v neko drugo sobo. Začela me je
spraševati o mami, očetu, o vsem, kar sem doma počela. Povedala sem ji, da jaz
nikoli ne bom fukala tako kot mama in
da ne bom nikoli pila rakije kot
strici, ki sem jih poznala.
'Kaj
to pomeni fukati?' je bila radovedna.
Zdelo
se mi je čudno, da tega ni vedela, saj smo pri nas vedeli vsi. Povedala sem ji,
da sem pogosto zraven, ker mama nikoli ne zapira vrat za seboj. Sicer pa to
tako in tako počne kjerkoli, tudi v kuhinji.
Spet
me je objela in močno stisnila k sebi. Ko je prišla pome tetka, jo je vprašala,
ali me lahko vzame čez vikend domov, k sebi. Tetki je bila ideja všeč, meni pa
še bolj.
Pri
gospe Mari je bilo vse zelo lepo in čisto. Ko me je tiščalo na stranišče, sem
tekla na vrt in se pokakala med solato. Lulat sem hodila zelo pogosto, saj sem
imela kronično vnete sečne poti. Njen mož se je glasno zgražal nad mojim
početjem, ona pa me je vzela v naročje, me stiskala k sebi in me nežno zibala
sem in tja. Nenehno je jokala in mi govorila ubogi otrok. Naslednji dan me je pripeljala nazaj v naselje, k
tetki. Za popotnico mi je dala polno vrečko lepih oblek, ki jih je tetka takoj
zaplenila.
Ko
sem bila malo starejša, sem že vedela, da nisem ciganka, zato sem bila vsakič,
ko me je kdo obkladal s tem imenom, zelo jezna. Žal pa sem bila še zmeraj
drobna in majhne rasti, tako da me je lahko pretepel vsak, ki je imel pet minut
časa. Nekoč so prišli v naselje skavti ali taborniki, ne vem več točno.
Prinesli so različne dobrote in oblačila, za nas otroke pa so pripravili tudi
različne igre. Potem so nas vprašali, ali bi se jim želeli pridružiti.
Takoj
sem se javila. Moja mama je takrat živela z nekim nasilnežem, ki je od mene
zahteval, da sem se pred njim slačila, pa se mi ni čisto nič mudilo domov.
Spominjam se, da smo se v nekem velikem prostoru, v katerem so bile klopi in
stoli, usedli na tla in se prijeli za roke. Potem so molili, jaz pa nisem, ker
nisem znala. Deček, ki je sedel poleg mene, me je nenehno suval s komolcem,
dokler mi ni bilo zadosti, pa sem vstala in ga začela lasati. Župnik, ki je
sedel spredaj, me je zato nagnal domov, obenem pa mi je dejal, da se lahko
vrnem, če obljubim, da se bom naslednjič lepo obnašala. Nikoli več se nisem.
Zdelo se mi je krivično, da je s prstom pokazal name, saj se nisem počutila
krivo.
Bilo mi je že več kot osem let, ko so se spomnili, da še ne hodim v šolo. Neke ženske so prišle pome in me odvlekle s seboj. Mama je imela ravno slab teden in jih je pričakala na vratih s steklenico. Na obiskovalke je kričala kot nora in jih zmerjala z vsemi možnimi izrazi. Odpeljali
so me v neko družino, ki je bila zelo čudna. Nič niso govorili, še med kosilom ne.
Poleg mene so imeli še dva rejenca. Eden je imel epilepsijo, drugi pa je za seboj
vlekel nogo. Čez kakšen teden mi je povedal, da mu jo je očim hotel odsekati,
pa ga je le ranil. Imela sem svojo sobico in tudi lastno posteljo, juhuhu!
Prvič v življenju sem ležala med čistimi rjuhami. Moram povedati, da nikoli
nisem trdno spala. Bala sem se, da bo prišel očim in mi začel tlačiti prste v
luliko.
Rejnica je bila zelo stroga ženska. Odločila se je, da mojo dušo očisti ciganskih
navad. Velikokrat me je kaznovala, četudi nisem bila kriva. Otroci smo morali
vsak večer moliti in hoditi v cerkev, kar mi je sploh bilo zoprno in
neprijetno. Televizijo so lahko gledali le fantje, jaz ne, ker se je bala, da
bi se ob kakšnem filmu še bolj pokvarila, kot sem po njenem mnenju bila. Če sem
se preveč smejala, me je opomnila, da se tako ne smem obnašati, ker je grdo in
za dekleta neprimerno.
Ker nas je bilo v družini veliko, se je po vsakem obroku nabralo na kupe umazane
posode. Pomivalnega stroja nismo imeli, zato so to opravilo naprtili na moja
ramena, ker sem bila pač- deklica. Nekoč mi je domači sin nagajal, v roki sem
imela vilice in sem mu jih zapičila v ramo. Med glasnim zmerjanjem je rejnica
poklicala socialno delavko in razredničarko. O meni je govorila, kot bi bila
največja zločinka. Niti z besedico pa ni omenila povoda za moje dejanje. To me
je zelo prizadelo. Zvečer sem šla brez besed v svojo sobo, v nahrbtnik stlačila
nekaj perila in hrane in pobegnila skozi okno. Hodila sem vso noč, držala sem
se ceste in vsakič, ko je mimo pripeljal avto, sem pobegnila v temo.
Ko so me našli, so me odpeljali k drugim rejnikom. Prišla sem k starejši ženski, zelo sitni. Ni prenesla, da sem poslušala glasbo, plesala ali bila kako drugače glasna. Še mojega imena si ni zapomnila. Namesto Alma, me je klicala Ti tam. Zvečer sem morala iti zgodaj v posteljo. Dobro je bilo samo to, da mi ni bilo treba več moliti in hoditi k maši. Na srečo je imela majhnega kužka, ki mu je bilo ime Sinička. Zelo sem ga imela rada.
Imela pa je brata, ki ga je razvajala in zagovarjala. Star je bil več kot štirideset let,
včasih je bil sprevodnik, ob mojem prihodu pa je bil brez službe. Meni so ravno
začele poganjati prsi in pošteno me je razganjalo. Všeč mi je bilo, ko mi je
Rado delil komplimente. To je počel le, če rejnice ni bilo zraven. Nič nisem
imela proti, ko me je začel otipavati, potem pa si je privoščil vedno več. Pri
štirinajstih letih sem bila tako prvič in zadnjič noseča, naredili so mi splav
in od takrat naprej je bila spolnost pomemben del mojega življenja, otrok pa
nikoli ne bom mogla imeti...."
avtor fotke je PETER OSLANEC
Milena,danes si me prepričala,da sem poiskala "Strice",končno pogled stran od ameriških nadaljevank.Ugotavljam,da imamo v Slo literaturi 2 pisatelja,ki sta opisovala strice in sicer Miška Kranjca, Strici so mi povedali in Finžgarja Lucija oz. Strici.Seveda se vsi tudi po slo skregajo med seboj in koljejo za grunt.V filmu Lucija,kakor Ti je pisala že ena Tvpoja bralka opisuje kopanje v škafu,jaz pa sem opazila v "Luciji" pomembno stvar v zvezi s higieno v preteklosti.Lucija je umrla in zdravnik očetu Podlogarju razlaga,da se je v krvi naselil prisad,torej so jo pri porodu zastrupile ženske,ki so ji pomagale.Ena je prihitela iz njive,druga iz kuhinje in štale.Nobena se ni umila in porodnica je umrla.Ravno tako otrok.Težka je ta naša zgodovina.Pa še nekaj.Lucija in Miha sta Gorenjca.Film je silno spodoben, vasovanje pod oknom,potem poroka in nosečnost,ter porod.Nič spolnosti,čisto nič,kot da ne obstaja.
OdgovoriIzbrišiVem,da poznaš Kranjca in Finžgarja,navajam ju zaradi mladih,ki vedno bolj pozabljajo na domača dela.
OdgovoriIzbrišiSpela,a ti bi kr malo pornografije v domacem filmu,ma daj no.
OdgovoriIzbrišiGospa Marija, iz dna srca Vam zelim,da se Vam zgodi kaj lepega.
OdgovoriIzbriši