Kdo je pa tebi povedal za tiste reči?

 Ob Sabininem pismu, ki mi ga je poslala pred dnevi, sem se spomnila na lastna ''seznanjanja'' s spolnostjo. Praktično jih ni bilo. Ker se v mojih časih o teh ''umazanih rečeh'' ni govorilo. Častne izjeme ste izvzete!

*

Žal se še danes marsikateri starš ''tolaži'', da bo otrok ''že kje izvedel''.

Bo, a na neprimeren način.

* * * * * * *

Sabina:'' Zelo rada sem šla v službo. Prijetno delovno okolje, zanimivi ljudje s katerimi sem se spoprijateljila, službe so bile včasih v veliki meri kraj, koder se je človek lahko umaknil pred domačimi problemi. Poznam cel kup žensk, ki so raje doma in v depresiji, delati se jim pa za nobeno ceno ne da!

Danes Ti ne pišem zaradi prav posebne zgodbe. Ne rečem, da je življenje v krajih, od koder izvira moja mama, kaj manj trdo kot na Gorenjskem, toda ljudje v Prlekiji in Prekmurju so bolj odprti, da ne rečem manj skrivnostni. To razberem iz obnašanja staršev.

Včeraj smo skupaj gledali še film "Strici so mi povedali''. Kakšna razlika med njima že ob vprašanjih o spolnosti!

Oče, kleni in pregovorno delovni Gorenjec, doma tam blizu tebe. Že to, da ga nismo videli nikoli niti v dolgih gatah, veliko pove o njem. Še ko je bil potres je pritekel iz spalnice v bademantlu in pižami.

V kopalkah, 2 x na morju, a v tistih skoraj do kolen, po povratku na plažo, takoj oblekel še majico. Kopalnica in stranišče vedno zaklenjena, če se je samo bril.

Ob vsakem omenjanju spolnosti je Tv takoj izklopil. Ko so sinovi pripeljali punce, so slišali le opozorilo, da je ''potrebno prevzeti odgovornost'' in ''ni vseeno s kom živiš''.

Dekleta opozarjal na zdravje in nikoli pojasnil, kaj je s tem mislil.

Sicer se je bilo nanj vedno mogoče zanesti, posojal, poklanjal, skrbel je za nas.

A prej bi se lahko pogovoril s telegraf štango kot z njim.

Mama nam je nekoč povedala, da ga je ona zvlekla v posteljo in zasnubila. Menda je sam tri leta samo mencal. Sicer sta hodila sta v kino, gledališče, celo na ples, a ves tisti čas sta se le za roke držala in poljubila ob razhodu. Da sta par je vedela iz pisma, ki ji ga je napisal v smislu, da pričakuje, da bo njegova nevesta in mu nekoč ponudila največjo vrednoto v življenju, to so bili zanj otroci.

Mama je čisto nasprotje, kako jo je sploh prenesel?

Do golote ni nikoli imela predsodkov. Ata ji je pogosto rekel:''Nežika,obleči se no, lahko kdo pride, otroci so tu…'' Nas mama, če je bila v sami majčki, ni nikoli motila, lepo postavo ima še na stara leta. Na morju smo se kopali goli, če smo šli sami brez očeta. Tudi ona se je v Muri in na kanalih, ko je bila mlada, kopala gola. Večkrat je pripovedovala, da ni bilo za kopalke, takrat jih niso poznali.

Tudi v filmu ''Strici so mi povedali'', se vidi, kako so fantje goli lovili ribe.

Mama se z nami, otroki, o ljubezni in spolnosti pogovarja normalno, tako kot mi, mlajše generacije. Njena starša sta se imela noro rada pravi, obema je bil to drugi zakon, spočeta je bila po nekem skupnem prebiranju bučnih semen. Dedku in babici ni bilo nikoli nerodno ob ''sproščenem'' govorjenju, smejala sta se in kopali smo se v kuhinji v čebru, tako kot v filmu, ali pa na Muri. Bratranci in sestrične skupaj.

Od nekdaj vem, da smo si ljudje različni in kaj ima kakšen namen.

Nisem imela težav, ko sem mami povedala, da sem izgubila nedolžnost, da imava s fantom redne spolne odnose. Pogovor o zaščiti med nama - nekaj normalnega. Mama me je opozorila, da obstajajo tudi raznorazne spolne bolezni in jih opisala. Nobena, ma nobena mojih prijateljic ni o tem nič vedela.

O očetu nam je zaupno povedala, da je zelo ''zdrav moški'' in da ga ljubi. Včasih - na njegovo grozo – je izdala še kakšne bolj intimne detajle. Tega ni prenašal, vedno se je umaknil ali zmigoval z glavo.

Če ne bi imeli takšne mame, bi še danes mislili, da nas je prinesla štorklja.

******

Marija (1955)

»Poročena sem že 26 let, najin zakon je klasičen, brez vsebine, dolgočasen, odsoten. Povprečje izgovorjenih besed je približno deset na 14 dni. Seksualne dolžnosti – ne vem, kako naj temu rečem drugače, opravljava v glavnem poleti, če nanese, da greva na dopust sama. Če se prepirava, se zaradi spolnosti. Zmeraj poči zato, ker mi očita, da sem nenasitna. Njegovi izgovori: imam delo, za menoj je naporen dan, napisati moram poročilo za upravni odbor, zdi se mi, da me bolijo kolki, na tenisu sem si pretegnil kolenske vezi, so postali stalnica in jih sovražim..."

******

Alma (1967)

 

»Bila sem kr en otrok, ki se je rodil ženski v poznih tridesetih letih. Še danes ne vem točno, koliko bratov in sester imam, saj so vsi, ki se jih medlo spominjam, kar nekam odšli ali pa so prišli ponje neznani ljudje. Spominjam se, da sem bila nenehno lačna. Mama me je zaklepala v stanovanje in odhajala po svojih poteh. Uradno je delala kot natakarica, neuradno pa je bila na voljo moškim.

Zame je skrbela ena od tetk, ki pa je v resnici bila mamina sovaščanka. Pred mnogimi leti sta skupaj prišli v Slovenijo s trebuhom za kruhom. A tudi Jasminka je imela svoje muhe. Ob možu, ki je bil kot žolna, ni utegnila skrbeti še zame. Spominjam se, da sem še ne triletna zlezla po vseh štirih po stopnicah do njenega stanovanja in ker sem bila lačna, sem jedla kar s tal, kar mi je prišlo pod roke. Kakšno skorjo kruha sem potem glodala ves dan, če nisem imela drugega. Zelo rada pa sem prepevala, in ker sem imela dober spomin, sem znala veliko neprimernih pesmi tudi na pamet.

Nekoč me je tetka odpeljala v potujoči vrtec skupaj s svojo hčerko. Ne spominjam se več, koliko sem bila stara, pet let pa verjetno še nisem imela. Še danes mi v ušesih odzvanjajo besede ene od vzgojiteljic, ki jih je rekla drugi: 'Tega umazanega ciganskega froca pa kar ti imej, meni se gabi.'

Mogoče sem res bila takšna, nisem pa bila neumna, da ne bi vedela, kaj njene besede pomenijo. Nihče me ni nikoli navajal na kahlico, zato mi je še zmeraj ušlo v hlačke. Lahko, da sem imela tudi uši, kaj pa vem. Ampak v naselju smo jih imeli tako in tako vsi! Tista druga vzgojiteljica, ki se ji nisem gnusila, me je prijela za roko in me odpeljala v kopalnico. Tam je v otroško plastično banjico natočila tople vode in me vprašala, ali bi hotela v njej malo čofotati. Ideja se mi je zdela zanimiva! Zdelo se mi je super, saj je bila voda topla in je lepo dišala. Gospa Mara, tako je bilo vzgojiteljici ime, je hotela mojo obleko vreči v smeti, a ko je videla, da sem se začela jokati, mi je obljubila, da jo bo odnesla domov in oprala. Potem mi je umila lase, bilo je prvič, da se me je nekdo nežno dotikal. Čeprav mi je šla milnica v oči, sem vriskala od veselja. Oblekla me je v čisto obleko, bila je rožnate barve, na hrbtu se je zavezovala z veliko pentljo.

Lase mi je spela z elastiko in po obrazu me je namazala z neko kremo. Postrigla mi je tudi nohte, in ko me je pogledala v obraz, sem videla, da je imela solzne oči.

Potem je tista druga vzgojiteljica vprašala, ali zna kdo od nas kakšno pesmico. Takoj sem dvignila roko.

Na ves glas sem recitirala pesem o mokri pički, ki čaka na svojega kurca. Vsi otroci v bloku smo jo znali na pamet, saj smo jo lahko slišali najmanj stokrat na dan. Obe vzgojiteljici sta planili pokonci in potem me je moja odpeljala iz igralnice v neko drugo sobo. Začela me je spraševati o mami, očetu, o vsem, kar sem doma počela. Povedala sem ji, da jaz nikoli ne bom fukala tako kot mama in da ne bom nikoli pila rakije kot strici, ki sem jih poznala.

'Kaj to pomeni fukati?' je bila radovedna.

Zdelo se mi je čudno, da tega ni vedela, saj smo pri nas vedeli vsi. Povedala sem ji, da sem pogosto zraven, ker mama nikoli ne zapira vrat za seboj. Sicer pa to tako in tako počne kjerkoli, tudi v kuhinji.

Spet me je objela in močno stisnila k sebi. Ko je prišla pome tetka, jo je vprašala, ali me lahko vzame čez vikend domov, k sebi. Tetki je bila ideja všeč, meni pa še bolj.

Pri gospe Mari je bilo vse zelo lepo in čisto. Ko me je tiščalo na stranišče, sem tekla na vrt in se pokakala med solato. Lulat sem hodila zelo pogosto, saj sem imela kronično vnete sečne poti. Njen mož se je glasno zgražal nad mojim početjem, ona pa me je vzela v naročje, me stiskala k sebi in me nežno zibala sem in tja. Nenehno je jokala in mi govorila ubogi otrok. Naslednji dan me je pripeljala nazaj v naselje, k tetki. Za popotnico mi je dala polno vrečko lepih oblek, ki jih je tetka takoj zaplenila.

Ko sem bila malo starejša, sem že vedela, da nisem ciganka, zato sem bila vsakič, ko me je kdo obkladal s tem imenom, zelo jezna. Žal pa sem bila še zmeraj drobna in majhne rasti, tako da me je lahko pretepel vsak, ki je imel pet minut časa. Nekoč so prišli v naselje skavti ali taborniki, ne vem več točno. Prinesli so različne dobrote in oblačila, za nas otroke pa so pripravili tudi različne igre. Potem so nas vprašali, ali bi se jim želeli pridružiti.

Takoj sem se javila. Moja mama je takrat živela z nekim nasilnežem, ki je od mene zahteval, da sem se pred njim slačila, pa se mi ni čisto nič mudilo domov. Spominjam se, da smo se v nekem velikem prostoru, v katerem so bile klopi in stoli, usedli na tla in se prijeli za roke. Potem so molili, jaz pa nisem, ker nisem znala. Deček, ki je sedel poleg mene, me je nenehno suval s komolcem, dokler mi ni bilo zadosti, pa sem vstala in ga začela lasati. Župnik, ki je sedel spredaj, me je zato nagnal domov, obenem pa mi je dejal, da se lahko vrnem, če obljubim, da se bom naslednjič lepo obnašala. Nikoli več se nisem. Zdelo se mi je krivično, da je s prstom pokazal name, saj se nisem počutila krivo.

Bilo mi je že več kot osem let, ko so se spomnili, da še ne hodim v šolo. Neke ženske so prišle pome in me odvlekle s seboj. Mama je imela ravno slab teden in jih je pričakala na vratih s steklenico. Na obiskovalke je kričala kot nora in jih zmerjala z vsemi možnimi izrazi. Odpeljali

so me v neko družino, ki je bila zelo čudna. Nič niso govorili, še med kosilom ne.

Poleg mene so imeli še dva rejenca. Eden je imel epilepsijo, drugi pa je za seboj vlekel nogo. Čez kakšen teden mi je povedal, da mu jo je očim hotel odsekati, pa ga je le ranil. Imela sem svojo sobico in tudi lastno posteljo, juhuhu! Prvič v življenju sem ležala med čistimi rjuhami. Moram povedati, da nikoli nisem trdno spala. Bala sem se, da bo prišel očim in mi začel tlačiti prste v luliko.

Rejnica je bila zelo stroga ženska. Odločila se je, da mojo dušo očisti ciganskih navad. Velikokrat me je kaznovala, četudi nisem bila kriva. Otroci smo morali vsak večer moliti in hoditi v cerkev, kar mi je sploh bilo zoprno in neprijetno. Televizijo so lahko gledali le fantje, jaz ne, ker se je bala, da bi se ob kakšnem filmu še bolj pokvarila, kot sem po njenem mnenju bila. Če sem se preveč smejala, me je opomnila, da se tako ne smem obnašati, ker je grdo in za dekleta neprimerno.

Ker nas je bilo v družini veliko, se je po vsakem obroku nabralo na kupe umazane posode. Pomivalnega stroja nismo imeli, zato so to opravilo naprtili na moja ramena, ker sem bila pač- deklica. Nekoč mi je domači sin nagajal, v roki sem imela vilice in sem mu jih zapičila v ramo. Med glasnim zmerjanjem je rejnica poklicala socialno delavko in razredničarko. O meni je govorila, kot bi bila največja zločinka. Niti z besedico pa ni omenila povoda za moje dejanje. To me je zelo prizadelo. Zvečer sem šla brez besed v svojo sobo, v nahrbtnik stlačila nekaj perila in hrane in pobegnila skozi okno. Hodila sem vso noč, držala sem se ceste in vsakič, ko je mimo pripeljal avto, sem pobegnila v temo.

Ko so me našli, so me odpeljali k drugim rejnikom. Prišla sem k starejši ženski, zelo sitni. Ni prenesla, da sem poslušala glasbo, plesala ali bila kako drugače glasna. Še mojega imena si ni zapomnila. Namesto Alma, me je klicala Ti tam. Zvečer sem morala iti zgodaj v posteljo. Dobro je bilo samo to, da mi ni bilo treba več moliti in hoditi k maši. Na srečo je imela majhnega kužka, ki mu je bilo ime Sinička. Zelo sem ga imela rada.

Imela pa je brata, ki ga je razvajala in zagovarjala. Star je bil več kot štirideset let, včasih je bil sprevodnik, ob mojem prihodu pa je bil brez službe. Meni so ravno začele poganjati prsi in pošteno me je razganjalo. Všeč mi je bilo, ko mi je Rado delil komplimente. To je počel le, če rejnice ni bilo zraven. Nič nisem imela proti, ko me je začel otipavati, potem pa si je privoščil vedno več. Pri štirinajstih letih sem bila tako prvič in zadnjič noseča, naredili so mi splav in od takrat naprej je bila spolnost pomemben del mojega življenja, otrok pa nikoli ne bom mogla imeti...."

avtor fotke je PETER OSLANEC

https://unsplash.com/photos/Mu6RjGUzrQA