Objave

Prikaz objav, dodanih na februar, 2013

Prigode iz Zakajčkove ulice

Slika
Kdaj se klovni še bolj smejijo Nekje v Zakajčkovi ulici so zaškripala vrata. Skoznje se je prikazala kuštrava glava. - Pozdravljene ptice, dobro jutro rože, kako ste prespale noč? je žgolelo majceno, boso bitje, ki   je skakalo po rosni travi. Sonce, ki se še ni niti dobro zbudilo, je zagledalo Žigo. - Hej, ali ne moreš spati? - Ne morem, je veselo začebljal deček.    Zamahnil je z dlanmi. - Rože cvetijo in trava se umiva v rosi. Ptice pojejo na ves glas in-poglej!   Čebela    leta s cveta na cvet!    Dečkov radostni smeh se je dvignil v zrak, odplaval po ulici in mimogrede potrkal na okna. Veselo   je zacingljalo in celo naročje dobre volje in smejočih iskric je napolnilo male spalnice, kjer so spali njegovi prijatelji. - Pa je res lep dan! je vzkliknil Gal, ko je pogledal skozi okno. - Mmm, vsepovsod diši po rožah, je zašepetala Tanja in se nagnila čez okensko polico. - Hov, hov, je zalajala Kaja in veselo pomigala z repom. Na njivi se je za hip pokazala dr

sal okoli vratu in Nace

Slika
Soseda Mica je le za ped odprla vrata, toliko, da sem lahko smuknila skoznje. ''Ja, kaj ti pa je?'' se začudim, ko jo zagledam pred seboj, ovito v topel šal okoli glave in še v plet, ki ji je mahedral okoli bokov. Zmaje z glavo, potem pa z roko pokaže na grlo, globoko vzdihne in se s težavo spravi nazaj na kavč, pod tisoč in eno odejo. Vem, da trmasta kot je, noče iti k zdravniku. ''Saj je samo prehlad, nič drugega,''sitnari, ko ji potegnem toplomer izpod podpazduhe in se jezim nanjo, ker je tako presneto svojeglava. ''Tudi moja mama ni nikoli videla zdravnika od blizu, pa je dočakala 103 leta,'' še navrže in mi da vedeti, da bo z zdravili ali brez njih prehlad trajal teden dni. In nič več. ''Toliko se poznam, saj sem že stara in izkušena,''doda. V njeni kuhinji, kjer je običajno vladal red, je bilo tokrat povsem drugače. Obstala sem pri vratih, kajti videti je bilo, kot bi treščilo vanjo. Nace se je motovilil