kurba in tatica…

Lidija je še vedno visoka in lepa ženska. Bila je odlična študentka, a kljub dokončani fakulteti, jo je vedno bolj mikal poklic policistke. Nora je bila na uniforme!

Žal pa se je družinska ''tradicija'' lepila nanjo bolj, kot si je želela. Oče je bil vlomilec, mati barska plesalka in poceni radodajka.

Norca sta se delala iz nje. Tako kot vsi drugi. Trdili so, da jabolko pač ne pade daleč od drevesa.

»Policistke v naši družini ne bo!«

Njene prošnje so pristojni vedno zavračali, niti na razgovor je niso vabili. Pomagalo ni niti to, da si je priimek spremenila. Žal je na diplomi ostal stari.

Zelo všeč ji je bila tudi Brenda Leigh Johnson, odštekana, a neizprosna policistka. Sanjala je, da bo prej ali slej kot ona.

Nekoč je naletela na Borisa, ki je zatrjeval, da je upokojen kriminalist. Ni vedela, da je bil le policist, ki so ga odpustili iz krivdnih razlogov. Na žalost je to ugotovila, ko je bilo že prepozno.

Zaljubila se je vanj, v moškega, skoraj za eno glavo manjšega od sebe. Dolge noči sta prebedela, ko ji je tvezel policijske zgodbe, v katerih je vedno nastopal kot glavni junak in zmagovalec.

Lidija je bila čisto očarana.

Nekoč jo pelje v igralnico v Grosuplje. Tam ji predstavi bivšega sodelavca (kot nekega skritega, a aktivnega uslužbenca organov).

Ta pa jo zaprosi za pomoč.

Obljubi ji, da jo bo, če bo sodelovala in dobro opravila svoje delo, priporočil takratni ministrici za notranje zadeve, s katero sta se menda osebno poznala. Tudi njo je Lidija oboževala, saj se je borila za ženske žrtve nasilja in jim precej pomagala.

No, naloga je bila naslednja:

Znani slovenski podjetnik je krivo obdolžil policista iz njihove skupine, da je ukradel dragocenosti iz neke hiše v Murglah. Dokaze naj bi hranil v svojem vikendu, v vinogradu nad Krškim.

''Vlomiti, ker drugače na žalost ne gre, bo treba v ta vikend, vse preiskati in odnesti dokaze na tožilstvo,'' sta ji govorila.

Ker Lidija ni bila ne policistka ne pravnica, tudi postopkov ni poznala.

Za povrh so ji zameglili razum tudi preveliko navdušenje nad delom policije ter čustva do Borisa. V svoji naivnosti ni videla drugega kot to, kako bo pomagala rešiti težave!

Bila je vsa nestrpna, ko so se z avtom peljali proti Krškemu. Parkirali so nedaleč stran od vikenda. Na žalost je bil vikend zaseden. Na terasi je sedel starejši dobrovoljni možakar.

Lidija se domisli:''Šla bom k njemu, ga osvajala, morda mi bo sam predlagal prenočitev...''

To se je res zgodilo. V času, ko sta se s tem možakom ljubila, sta njena spremljevalca dodobra izpraznila vikend, saj sta vedela, kje je kaj skrito...

Tudi denar, skrit pod prešo je odšel z njima …

Žal pa se zgodba ni dobro končala …

 

 

Možakar je najprej opazil, da manjkajo po stenah slike impresionistov, potem še druge stvari …

Brez razmišljanja je poklical pravo policijo. Ti so hitro prišli na sled ''lažnim detektivom''.

Zaslišali so tudi Lidijo. Žal pa ni nihče verjel njeni zgodbi...

Zgodilo se je, kar ji je bilo sojeno: ne da bi hotela, ne da bi bila kriva, je postala kurba in tatica…