Imajo res vsi ljudje pravico do ljubezni?

 

 

                    Tonka in Luka

 

Tonki se je mudilo na ta svet. Dan oz. noč je zagledala 28.2. 19…,ko se je mama spravila obešati zaveze. Vse življenje si je potem očitala, da je bilo pozno in ni šla spat. Če bi šla v posteljo, se Tonka ne bi rodila s 8 meseci in ne bi bila takšna kot je. Tonka je deklica s Zmerno motnjo v Duševnem Razvoju-ZMDR.

To ji je očital tudi mož, ki je bil takrat še na kozarčku s prijatelji. Včasih je tudi izjavljal, da ni pošteno od življenja, da je njegova tako lepa žena postala žrtev prizadetega otroka.

Sam je bil v tej zgodbi izvzet.

 Zmigoval se z glavo, ko je razlagal, da se mu žena smili, ker je rodila otroka, ki ga okolica nikoli ne bo sprejela.

Žal, žal je bil tudi prvi, ki hčerke tudi javno ni sprejel. Pri njenih treh letih se je odselil nazaj k svojim staršem, ki so ga seveda pri tem koraku podprli. Imel je vsaj toliko srca, da je veliko plačeval za hčerko, a denar ne odtehta ljubezni, čeprav je pomemben.

Tonka in mamica sta tako ostali sami in zasnovali posebno medsebojno skupnost,  mamica si je v svojem samoobtoževanju želela, da bi trajala večno.

 

Luka se je rodil točno na dan, ki ga je že vnaprej določil ginekolog Andrej V. 29.1.19….

Tehtal je skoraj 5 kg. Zapleten porod, težave pri začetnem dihanju najprej niso nakazovale nič posebnega.

Kasneje se je izkazalo: »Vaš otrok ni takšen kot drugi otroci…«

 Z leti so strokovnjaki dodajali: ima manjše intelektualne sposobnosti, slabše govori, nizka koncentracija, slabše, si težko zapomni. Veliko več se bo treba z njim ukvarjati. Zelo je občutljiv, tudi  čisto navadne bolezni od prehladov do neznosnega kašljanja ga niso obšle.

Zanj so predlagali izobraževanje v Centru Janeza Levca ali kakor so včasih rekli v šoli za prizadete.

Starša sta najprej kot vsi starši, ki to slišijo, doživela šok, a ob strokovni podpori delavcev CJL sta sprejela obremenitev, brez utvar in upanja, da bo sin v šoli, z leti nadoknadil zamujeno in ''dohitel'' druge otroke.

 Življenje je postalo hoja po trnih. Najtežje so Luko sprejeli sorojenci. Življenje družine so imenovali čas »pred Lukom » in čas ''po Luku''. Boleče.

 

 

Tonka in Luka

 

Prvič sta se srečala na smučanju. Trener, ki sta ga najeli obe mami, takrat še vsaka posebej, je predlagal, da ju poučuje skupaj. Ni imel kaj dosti upanja, ko je izvedel, kakšna smučarska kandidata bo poučeval. Z otroki s posebni potrebami še ni imel opravka, a tudi on se je bil voljan učiti in sprejemati nove izzive v življenju.

Tonka in Luka seveda nikoli nista postala vrhunska smučarja, a kmalu sta bila pa najboljša prijatelja.

Družini sta živeli več kot 80 km narazen in to je bila edina ovira, da se nista pogosteje srečevala. Romala so pisemčka, sledili dolgi telefonski pogovori, družinski izleti, ki so se jih vsi veselili.

Pet let veselja in brezskrbnosti, dokler se ni zgodilo, kar se je imelo zgoditi. Po vrtni zabavi je Tonka povedala mamici, da je Luko poljubila, tako na mokro in na dolgo kot v filmih, on pa ji je roko vtaknil v hlačke, potem pa še nekaj. Zelo ji je bilo všeč.

Tonkina mamica v vseh letih, kar je imela hčerko, ni nikoli pomislila, da je njena deklica tudi spolno bitje. Nagajive besede, da ji je všeč ta ali oni igralec, mesar ali polagalec podov, da se bo poročila ko se » tazaresno zaljubi« ni jemala resno. Želja po 5 otrocih je bila zanjo le šala.

Vso noč je prejokala. Zjutraj so žal zmagali predsodki in ''zanikali ter izbrisali'' že misel, da bi bila hčerkino ljubezen sploh lahko možna…. Poklicala je Tonkinega očeta in sklenila sta ukrepati. Kot prvo prekiniti vse stike!

 

Luka je o ljubezni do Tonke na dolgo in široko razlagal vsem, ki so ga hoteli poslušati. Imel je nekaj prijateljev, ki so ga podpirali in razumeli.

Kimali so njegovi zaljubljenosti, včasih sicer z nekaj zlobe in posmehljivosti, česar Luka na srečo ni zaznal-.

Nekateri so se pritlehno norčevali in ga podučevali, kaj ''vse'' še mora storiti, da bo Tonka še bolj ''vesela''.

Namigi so ga tako navdušili, da je komaj čakal trenutka, ko bosta malo sama.

V posvetovalnici so Lukovim staršem pojasnjevali, naj mu omogočijo prosto pot, kot jo narekuje narava, le poučiti ga je potrebno in ga usmerjati. Fant je zaupal staršem, imel jih je rad, njihove besede so bile zanj zakon.

 

Srečanje s Tonkino mamo in delavko CSD je bil za Lukove starše neprijetno presenečenje. Bila je strašljivka!

Težko so prenesli, ko so slišali, da Luku prepovedujeta stike s Tonko.

Za nobeno ceno nobenih kontaktov več!

»Ti mladostniki ne razumejo ljubezni in spolnosti, zadeva je grešna in nevarna!« je dopovedovala Tonkina mama, predstavnica CSD je resno pritrjevala. In jo podpirala v vsem izrečenem.

Očitno sta bili prijateljici…

Lukova starša nista mogla sprejeti povedanega, s slabo voljo in težkimi medsebojnimi obtožbami so se razšli.

Tudi tisto, kar je sledilo, ni bilo prijetno.

Mamica se je Tonki nalagala, da je Luka hudo bolan. Deklica ni verjela in je prvi trenutek, ko jo je mamica izpustila izpred oči, telefonirala Luki.

Luka je bil presrečen, ko jo je slišal. Zagotovil ji je, da je zdrav, da jo ima rad in da bo vse dobro.

Tonka je bila v težkem položaju. Kako razumeti, da jo je mamica izdala, nalagala? Poklicala je očka in stare starše, a vsi so jo nadrli in okregali, da se grdo obnaša.

Zdelo se ji je, da so ji vzeli vse, kar je imela najraje. Psihično tega, kar se ji je dogajalo, ni mogla prenesti. Sledil je živčni zlom in dolgotrajno zdravljenje.

Enkrat jo je obiskal Luka skupaj s starši. Tako sta se objemala, da so ju bolničarji morali na silo ločiti.

Nadaljnje obiske so potem prepovedali.

Lukovi starši so poizkušali preko institucij, odvetnika, nevladnih organizacij doseči stike, odvetnik je citiral zakone, vse brez uspeha. Stroka, je sicer popuščala, a mamica in njena stran je ostala neomajna. Ostro je zavračala, da bi njena hčerka, ki ima diagnosticirano ZMDR, sprejela zaščito in na ta način brez posledic vstopila v svet spolnosti.

Luka je dolgo žaloval za svojo prvo punco,toda spoznal je drugo in se na novo zaljubil.

S Sonjo živita pri Lukovih starših. V primeru smrti Lukovih staršev, se bosta lahko, če bosta to želela, preselila v bivanjsko skupnost.

Luka je zaposlen kot pomožni kuhar v bližnji gostilni.

Mlada zaljubljenca sta zelo zadovoljna, starša pa srečna, čeprav je – po drugi strani - zanju sinov način življenja zelo, zelo naporen.

 

 

Tonka se je popolnoma spremenila. Množica različnih tablet ni ubila le ljubezni, ugasnil pa je žarek nedolžne radosti v njenih očeh.

Mamica jo še zmeraj postavlja na prestol, toda Tonka ne želi biti kraljica,želi imeti nekoga, ki jo bo imel rad.

Dobro ve,da je s fantom lahko luštno in hrepeni po ponovnih združitvah. Opazuje mucko, ki ima mladičke za katere skrbi in jih neguje. A mucka lahko, jaz pa ne, si reče.

Mamica ji je kupila plastičnega dojenčka in ga oblekla v roza oblekice kot punčko.

Tonka ga vsak večer skopa in spravi spat, zjutraj zbudi in preobleče.

Tako je že nekaj let.

Ljudje jo sprašujejo, kdaj bo ta dojenček kaj zrasel in shodil in Tonka pove, da takrat, ko bo Luka prišel nazaj.

 

 

 

 

 💗💗💗💗💗💗💗💗💗💗💗💗💗💗💗

1971 – OZN sprejela Deklaracijo o pravicah oseb z Motnjo v  Duševnem Razvoju MDR.Tu so vezane pravice direktno na:

-         Pravica do vzpostavljanja medsebojnih odnosov, vključno s spolnimi odnosi

-         Pravica do spolne edukacije

-         Pravica do informiranosti in pridobivanja znanja s področja spolnosti

 

1993 je OZN sprejela Standardna pravila za izenačevanje možnosti oseb s posebnimi potrebami

Deveto pravilo zavezuje države:

-         K spodbujanju oseb s posebnimi potrebami k polni vključenosti v družbeno življenje

-         K zagotavljanju nediskriminatornih zakonov na področju spolnih odnosov

https://super1.telegram.hr/emocije/majka-podijelila-iskustvo-o-bebi-s-downovim-sindromom-i-skupila-30-tisuca-komentara-najezile-smo-se/