torek, 30. april 2019

Preden se oženiš, pošlji ušesa med ljudi


Med ljudmi je krožila šala, da medeni tedni trajajo toliko časa, dokler mož ne vidi svoje žene, da gre scat v kahlo.


Bodoči ženin je s seboj pripeljal očeta, svojega botra, velikokrat pa jim je družbo delal  ženitovanjski mešetar, ki je imel zvit, pretkan in  dolg jezik, kajti vse te lastnosti so bile še kako potrebne, ko je beseda nanesla na doto. Dokler je šlo zlepa, je bilo še v redu. Toda velikokrat se je zataknilo in tedaj so padale tudi težke besede. To je bilo na nek način razumljivo, kajti pri kupčijah ne danes ne takrat ni bilo milosti. Če se niso mogli zediniti, potem se je zaroka razdrla, pa če sta se mlada dva imela še tako rada.  

Vsaka bodoča nevesta si je za zakon že od desetega leta naprej  pripravljalo balo. V njej je bilo  pohištvo (kuhinjska mobilje: gredenca, miza, dva stola, dva štokarla ), tega je imela skoraj vsaka nevesta. Potem so dekleta poskrbela za izvezene rjuhe, prte, nočne srajce, moške srajce, kuhinjski pribor.   
Pri spalnici sta bili obvezni dve nočni omarici, v katerih sta imela potem mož in žena vsak svojo kahlo. Med ljudmi je krožila šala, da medeni tedni trajajo toliko časa, dokler mož ne vidi svoje žene, da gre scat v kahlo.
 
(Stranišča so bila včasih daleč stran od hiše, tudi čez cesto, in bilo je povsem razumljivo, da so imele kahle pomembno funkcijo.) Nekatere neveste so s seboj, na nov dom, prinesle tudi pljuvalnik.

To, kar je dekle pripeljalo v zakon, je potem uporabljalo do konca življenja. 

Doto je po navadi vzel ženin. V nekaterih primerih tudi njegov oče. Žirovci so jo, če je bila v goldinarjih, odnesli v hranilnico v Logatec. Velikokrat so s to doto tudi izplačali ostale brate in sestre, ki so morali oditi od hiše.
Če so si na koncu stisnili roke, se je bilo potrebno dogovoriti tudi za poroko. Bodoči ženin in nevesta sta morala obiskati župnika, ki se je z njima pogovoril, obenem pa tudi preveril, koliko obvladata katekizem. Sledili so oklici pri treh zaporednih svetih mašah. 

Vztrajno so se držali tudi običaja, da pred poroko fant hodi za dekletom, po poroki pa je bilo ravno obratno.

Ko so prišli k hiši snubci, se je, bolj kot kdajkoli prej, svetilo od čistoče. Ljudje so se zavedali, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Z drugimi besedami je to pomenilo: če je ta stara packa, je njena hči še dosti večja.
Razgledani kmetje so vedeli, da ni dobro, če se kri preveč na tesno pomeša med seboj. Če je le bilo mogoče, so odšli po nevesto v sosednje kraje.


četrtek, 25. april 2019

ČE NE BO NOBELOVA NAGRADA, JE PA TOLE! :-)

Bralci najraje posegli po knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače


Milanka Trušnovec, direktorica mestne knjižnice in čitalnice Idrija, nam je zaupala nekaj lanske statistike projekta Primorci beremo: »V štirih enotah naše knjižnice je sodelovalo 148 članov, ki so prebrali vsaj eno knjigo s priporočilnega seznama. Skupaj so prebrali 1238 knjig. 115 sodelujočih je prebralo vsaj pet proznih del in eno pesniško zbirko s seznama in si tako »priborilo« priznanje in nagrado, bon za obisk kinopredstave v Filmskem gledališču Idrija.«

Bralci so največkrat posegli po naslednjih knjigah: Ogenj, rit in kače niso za igrače avtorice Milene Miklavčič, Preko vode do svobode domačina Tomaža Kosmača, Kit na plaži Vinka Möderndorferja in Z besedami in prsti Dareta Kauriča.

»Posebej smo veseli, da sta v projekt že nekaj let vključeni skupini uporabnikov Doma upokojencev Marof in Vitadoma Črni Vrh, lani pa se nam je pridružila še skupina pacientov iz Psihiatrične bolnice Idrija, tako da se akcija vsaj na našem območju uspešno širi,« je še dodala Trušnovčeva.
članek v DELU


 

četrtek, 04. april 2019

PREBERITE SI REVIJO ''ONA PLUS''

Novinarka, Katja Cah:''Ena in edina Milena Miklavčič je spet rekla bobu bob. Pogovarjajmo se, poslušajmo se, začutimo drug drugega, bodimo spoštljivi; ni ene same resnice, je pa ena sama dobrota.''

 BESEDILO IZ REVIJE ''ONA PLUS''


 Božansko lepa intima med dvema se začne šele, ko se oba počutita zares varna in sproščena. Milena Miklavčič, priljubljena svetovalka v Nedelu, komentatorka televizijske oddaje Zadnja beseda, avtorica kopice pravljic in verjetno najbolj poglobljena, dosledna slovenska raziskovalka spolnih odnosov našega rodu izpred treh, štirih generacij vse do danes, vedno znova ponudi modre odgovore na aktualna vprašanja.