Izrojenosti in druge zgodbe

ŠE EN KOMENTAR NA BLOGU JUTRI2052.

Tudi ostali so zanimivi!

Poiščite jih, če želite.

https://jutri-2052.blogspot.com/

****

Gospa Miklavčič, Vaša dela so zanimiva, strinjam se s pripombo, da bi jih morali prebrati tudi srednješolci. Po eni strani mora narod Slovenski počistiti s tem, da je spolnost naravni pojav, če že hočete od Boga dana zadeva, spolne deviacije pa so posledica nesprejemanja spolnosti in potem neločevanja kaj je prav, kaj je zdravo od tega kar ni.

Dolga leta sem tudi zaradi svoje izkrivljene spolnosti proučeval vse kar je bilo kdaj napisanega o spolnosti in kar sem razumel (jeziki) in z vso gotovostjo Vam lahko zatrdim, da so vaši zaupniki, nekateri res odlični zapisovalci posegli le v 30% tega, kar se je dogajalo in se še dogaja. Prepisal bom del zgodovinskega zapisa na katerega sem naletel:

»....skoraj vsi zoofili so se branili, da jih je na dejanje navedel "hudi duh" ali demon./ Zanimivo nikjer ni zaslediti podatka, da bi se kateri prešuštnik nato izgovarjal, da ga je namamil zli duh/Za ublažitev kazni so omenjali še težke posledice dejanja za um in zdravje.

Omenjeni Urban Rožič iz Savice je leta 1770 povedal, da je nekega večera zlorabil 2 kravi. zaradi napeljevanja hudega duha in mesenega poželenja, ni pa vanju ejakuliral. To je bila v teološkem smislu pomembna olajševalna okoliščina - strah pred spočetjem hibridne pošasti. Tudi obdolženi Gregor Rudolf je zanikal, da je ejakuliral v kravo. Komaj je ud vtaknil vanjo, je krava odskočila, seme je špricnilo mimo. Po vztrajnem vrtanju krvnega sodnika je dopustil možnost, da je nekaj semena vseeno prišlo v kravo. Redki so priznavali, da jih je v delikt navedla tudi sla in želja po telesni ugoditvi(1775 Anton Sešek/,kar so potrjevale tudi racionalne priprave na delikt.

Jernej Krates, hlapec pri gospodu Grimščicerju, je izkoristil odsotnost pastirja, da je zlorabil kobilo. Okno je zastrl s suknjičem.

Več najdete v delu Dušana Kosa.

Se bomo dokopali do tega, da o tem pišemo in spoznavamo kako je z zadevo.

***

PA ŠE ENA ZGODBA:

Iz vasi smo se preselili v Ljubljano.

Starša sta želela, da igram kakšen instrument. »Za za fanta je to pomembno, ko punce lovi!« je govoril ded in ponavljal oče.

Štiri nadstropja pod nami sta živela mama in sin v nenavadnem stanovanju. Oba glasbenika.

Videti sta bila kot bi stopila iz obdobja pred 100 leti. Oprema 3 - sobnega stanovanja, oblačila, frizure. Izredno gosposka. Trikrat na teden sem vadil pri njima, glasba mi je prevzela dušo in telo. Zelo sta bila zadovoljna, lepo sem napredoval. Posebno sin me je imel rad, pa tudi jaz njega. Nežen, dolgih skodranih svetlih las je bil bolj podoben angelu kot učitelju in nikoli se ni jezil, v vsem je videl dobro.

Nekoč je med vajo zazvonil telefon.

»Mama je padla v trgovini,« so mu sporočili.

Panika!

Učitelj mi je le naročil, naj vadim dalje, da se takoj vrne. Pustil me je samega v stanovanju.

Dolgo se ni vrnil, postalo mi je dolgčas, kakorkoli, bil sem še otročji pubertetnik. Šel sem po sobah in imel kaj videti. V kabinetu, koder sva vadila, ni bilo postelje, le starinski počivalnik. Dnevna soba klavir, visoka miza izrezljani stoli, kredence. Nazadnje zelo previdno in s strahospoštovanjem odprem vrata še v spalnico. Zagledam velikansko izrezljano zakonsko posteljo, na njej prečudovita posteljnina, pogrnjena s rožastim pregrinjalom in na koncu vsake strani dolga čipkasta, svetleča, spalna srajca.

Nenadoma sem dobil občutek, da počnem nekaj prepovedanega, da me nekdo gleda, dvignem glavo in se zazrem v divje modre oči celulojdne princese, lutke. Ustrašil sem se in zbežal domov.

Oče in ded sta me potem pospremila nazaj v stanovanje po svoje stvari, ki sem jih pustil tam. Dokler nista sama videla, mi sploh nista verjela…

V odprtih predalih so bili kupi lepo zloženega ženskega perila, v omari plesne obleke, krzneni plašči, pelerine z zlato obrobo.

Praktično nič moških oblek. Samo ženske.

Nad posteljo velika slika gole lepotice, ki drži v naročju angelčka z veliko ritko in prestreljenim srcem. Oče in ded sta bolj malo govorila, a tisto, kar sem slišal, sem si za veke vekov zapomnil.

Zaklenili smo, ključ oddali v nabiralnik in za vedno odšli.

Iz objave hišnega sveta smo izvedeli, da je mamo – glasbenico v trgovini zadela kap, na poti v bolnišnico je umrla. Sinu se je zaradi izgube zmešalo. Poslali so ga na psihiatrijo. Šli smo ga obiskat, a nas ni prepoznal.

Spominjam se še tega, da so mi starši razložili, da so umetniki nekaj posebnega, a da je tisto, kar se je spodaj dogajalo, zelo, zelo, zelo narobe.

Kot otrok sem si želel spati pri starših, nikoli tega nista dovolila, če sem imel vročino, me je prišla pocrkljat babica ali mama v mojo sobo.

Ko sem malo odrasel, sem razumel, zakaj.