JUTRI 2052

 ko sem na FB vprašala, če bi imeli kaj proti, da bi bili ponovno stari 20 let, sem dobila tudi tole zgodbo: Veliko mojih FB prijateljev potrebujejo izziv (asociacijo). Ko kaj objavim, se v njihovem spominu sprožijo že davno pozabljeni dogodki. Podobno, kot pri Otu. Vesela sem, da mi jih potem zaupajo na ZS ali kar po telefonu. S Karlo sva približno istih let. Le da se je ona rodila in odraščala v Senovem, v enem od tistih blokov, v katerem so bila (pre)majhna rudarska stanovanja in skupne sanitarije. Na 50 kvadratih smo se stiskali trije otroci, starši in očetova mama. S sestro sva spali v kuhinji, na divanu, ki je čez dan služil tudi kot ''klop'', saj je bil nameščen za mizo, a katero pa za vse stole ni bilo dovolj prostora, tako da smo sedeli tudi na divanu. Oče se je, ko je prišel iz jame, ulegel nanj za ''pet minut'', kar je pomenilo, da s sestro nisva mogli iti spat, dokler je tam počival. O stranišču, ki je bil v skupni rabi, ne bom govorila. V

  Zadnje čase se veliko piše  o ukradenih otrocih. Po drugi svetovni vojni se je tudi po porodnišnicah dogajalo marsikaj. Ne dolgo nazaj sem slišala zgodbo o eksperimentih, ki so jih leta 1950 delali na otrocih, ki so se rodili s hudo zlatenico. Deček, ki ga imam v mislih, je bil kasneje težak invalid, ki ni ne govoril, ne hodil. Njegova mama, ki danes šteje 90 let, več kot mesec dni po rojstvu ni imela pravice, da ga vidi.  Eno takšno, bolj posebno zgodbo, je povedal tudi Tim. T im : »V našem mestu je deloval zdravnik, ki se je specializiral v Avstriji, toda zaradi splavov in drugih nekrščanskih oblik pomoči je bil odpuščen. Ostal je tudi brez vseh dovoljenj in denarja. V skrajni sili se je poročil s starejšo premožno Štajerko. Za javnost sta imela gostilno, v prvem nadstropju pa ordinacijo. Stara mama je povedala, da je bil velik specialist za ženske, ki niso mogle zanositi. V postopke je na začetku vključeval soproge, potem šele je stvar vzel v lastne roke . Par je moral občevati v

  dokler bom živa, bom razmišljala, kaj je prav in kaj narobe. Pa četudi se kdaj zmotim, ne bo mi vzelo volje, pač - nisem popolna! Tri kolumne zadnjih dni! 👇👇👇 1. https://www.domovina.je/slovenstvo-bi-nekateri-radi-brez.../ 2. https://portal24.si/teorija-zarote-ali-zgolj-posledica.../ 3. https://javnost.si/.../kolumna-ko-clovek-proda-samega-sebe/

  Tik pred vrati je poletje, ko si bomo vzeli čas tudi za knjigo. Zbirko 4 knjig na okoli 1400 straneh OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE lahko kupite po zelo ugodni ceni, posamezna knjiga namreč stane le 20 evrov. Za ležanje na plaži priporočam tudi krimi roman o dveh izginulih otrocih KJE JE OTROK? (20€ ) Otroci pa lahko berejo KUHARSKE PRISMODARIJE.(15€) Več na mail jutri2052@gmail.com

  V literaturi večkrat naletimo na stavek: 'Ponosno je dvignila glavo in odšla skozi vrata, ker ni hotela pristati na ponižanja.'' Tudi iz filmov poznamo prizore, ko se junaki raje poslovijo od slave in bogastva, kot da bi izdali svoja osebna načela/vrednote. V realnem svetu življenje ni tako idealno. Pa o tem ne bi niti razmišljala, če mi ne bi pred dnevi nekdo dejal, citiram: «Veš, Milena, beremo te in to zelo radi, komentiramo pa ne. Bojimo se, da nas pri tem zalotili tisti, ki te ne marajo.'' Prav na smeh mi je šlo, verjemite! Žal pa je človek takšen, prežet z oportunizmom, že od nekdaj, ne šele od ''danes''. V času pred 2. svetovno vojno so imeli ta ''veliki'' kmetje svoja omizja v gostilnah. Bogvarij, da je prisedel kakšen hlapec! Enako je bilo v cerkvi. Točno se je vedelo, čigava je bila kakšna klop! Dekleta, ki so kaj dala na svojo ''čast'', so na plesu plesala zgolj s tistimi, ki so bili zanje ''primer

  KER NISEM VEČ MED NAJMLAJŠIMI, ŽAL, SE ŠE DOBRO SPOMNIM, KAKO POMEMBNO VLOGO JE NEKOČ IMELA ''SPODOBNA OBLEKA''. Ko danes vidim, kakšen modni hit so raztrgane hlače, se mi milo stori pri srcu, denimo. Skratka, kakšni so bili modni trendi v času vaše mladosti? Pišite mi, lepo prosim! * Na fotki sta šolarki, ki so ju zaradi videza (načina oblačenja) vrgli iz razreda. Zahodni Berlin, 1953. Na FB je fotko objavil Zoran Mladenovič

 Spoštovani, dva nova intervjuja, morda si boste vzeli čas in ju prebrali? https://www.druzina.si/clanek/milena-miklavcic-molk-ki-smo-mu-patolosko-predani-je-prekletstvo-posameznega-slovenca-celotnega-naroda https://www.iskreni.net/milena-miklavcic-molk-o-intimi-in-spolnosti-je-za-potomce-izjemno-travmaticen/ Milena Miklavčič   Milena se je leta 1952 rodila v Žireh. Po končani osnovni šoli se je vpisala na Pedagoško gimnazijo v Ljubljani. Pri dvajsetih si je ustvarila družino, rodili so se štirje otroci. Leta 1988 je začela delati na lokalnem radiu Sora (Škofja Loka). Leta 1999 je v okviru Tednov vseživljenjskega učenja za svoje radijsko delo prejela Priznanje za izjemne učne uspehe in bogatitev lastnega znanja . Že več kot trideset let v Gorenjskem glasu objavlja Usode (resnične zgodbe) ( Gorenjski Glas ) Še zmeraj piše za časopis Nedelo ( Nedelo ), njene kolumne pa lahko berete  v reviji Reporter, na Domovini ( Domovina ), Javnost ( Javnost ), Portal24 ( portal24.si )

vir fotke Spoštovani ljubitelji pisane besede, člani različnih  društev, krožkov - zlasti bralnih,  skupine  posameznikov   morda ste tudi vi med tistimi, ki se občasno odpravite na potep? Če ste prikimali, vas prav prijazno vabim v Žiri. https://www.visitskofjaloka.si/si/skofjelosko-obmocje/ziri Na poti do kotička na koncu Poljanske doline, se lahko ustavite še na Visokem, https://www.poljanskadolina.com/sl/ lahko se zapeljete do enega najbolj znanih bunkerjev Rupnikove linije, https://www.poljanskadolina.com/sl/geo/tocke/vodenja-po-utrdbi-na-golem-vrhu.html na koncu se ustavite pri meni, na kavi, na drobnjakovi potici in na pogovoru o življenju na našem koncu pa tudi o štirilogiji Ogenj, rit in kače niso za igrače. Če vas je v skupini več, pa se lahko odločite za kosilo (cca 15€) v naši najstarejši gostilni Pri županu , kjer se prav tako lahko podružimo, če boste tako želeli. https://www.facebook.com/people/Gosti%C5%A1%C4%8De-Pri-%C5%BDupanu/100063579819923/?loca

Včeraj sem spoznala eno tistih žensk, ki jim rečemo, da so zelo ''močne''. Pa ni bila zmeraj takšna, kot je danes pri dobrih 55-ih. Odraščala je skupaj s tremi brati, ker je bila ''ta mala'', so jo kar precej razvajali. Niso bili premožni, so si pa lahko marsikaj privoščili. »Dokler se nisem poročila, se mi je zdelo, da bo tudi prihodnost enako lepa, kot so bila leta, ki sem jih preživela z domačimi. Po dveh, treh letih se je začelo: nisem mogla zanositi. Z možem sva se podala na trnovo, mukotrpno in težko pot, ki bi nama pomagala do zanositve. Tisti, ki ste jo prehodili, veste, kako naporna je! Obiskovala sva tudi vse možne in nemožne bioenergetike, zdravilce, pregledovali so naju strokovnjaki v tujini, tudi v USA. Najini prihodki so bili namenjeni zgolj zdravljenju, veliko so pomagali tudi moji domači. Šest let truda, šest let razočaranj. Mož se je naveličal, ni več zdržal. Odselil se je. Kakšen udarec! Pustil me je dobesedno na tleh, četudi ob spoznan

  Ravno sem lupila česen, s katerim sem želela izboljšati omako iz gosjih jetrc, ko se prikaže na vratih Lot in mi reče:«Preljuba Sara, oditi bo treba. Zbežati pravzaprav. Ponoči bo Bog spremenil Sodomo in Gomoro v prah in pepel.« Malo je manjkalo pa bi se urezala v palec. Nož, ki sem ga držala v roki, je imel skrhano rezilo, za kar je kriv Lot, ki je najbolj nepraktičen moški pod soncem,ampak tisti trenutek to ni bilo pomembno. Ozrla sem se čez ramo in jezno zmajala z glavo. »Kakšne neumnosti pa spet klatiš?« sem ga ustavila sredi besede. Obe dekli, ki sta mi občasno pomagali pri hišnih opravilih, sta bili odsotni, zato sem lahko bila predrzna. Lot v dolgi zeleni halji, ki jo je imel kot običajno prepasano z usnjenim pasom, se je negotovo popraskal po dolgi beli bradi. »Že sinoči je bilo v templju sila vroče. Saj sama veš, kakšen je Izak, tokrat se je ta norec zapletel v prepir z Najvišjim. Bral mu je levite in mu očital, da ni prav, ker namerava v obeh grešnih mestih uničiti