Poklic: vedeževalka

Čarovnice ne prinašajo vedno sreče

 

 

 Zaposlitev vedeževalke sem prevzela  po stečaju firme, kjer sem delala. Nove službe nisem in nisem mogla dobiti. Kredit za stanovanje, štiriletni sin, nobene preživnine pa še kaj se je nabralo, so mi kot Damoklejev meč viseli nad glavo.

Saj bi kradla, pa me tega nihče ni naučil.

Življenje me je odneslo v vedeževalske vode.

Že zelo kmalu se je finančna situacija spremenila. Zdelo se mi je, kot bi nad menoj stala kokoš, ki nese zlata jajca in mi jih meče v naročje.

Preden popljuvam sebe in kolege, še povem, da v napovedovanje vseeno verjamem, so stvari, ki sem jih ljudem prav napovedala, a mi še danes ni jasno kako…

Delala sem na liniji 090 in občasno skupaj s še nekaterimi vodila radijske kontaktne oddaje, predvsem v nočnem programu. Ena od radijskih postaj je imela oddajo o vedeževanju zjutraj. Poznali so me kot vedeževalko Špelo.

Zakaj sem nehala, če sem bila tako zelo uspešna?

Zato, ker so me sesuli in razstavili na prafaktorje, češ da sem izkoristila nekoga, ki je bil bolan. Sem res spregledala notranji kompas? Prestopila mejo?

K sreči sem odnehala, kolegica ni in je končala na psihiatriji. Kasneje je naredila samomor.

 

Ljudje so si takrat predstavljali vedeževalko kot neko babico v zatemnjeni sobi ob svečah in kadilih.

Ni bilo tako.

Sedela sem v ogromnem telefonskem studiu. Vsak vedeževalec je sedel v svojem separeju, po stenah pa so bili obešeni nasveti, formule, navodila kako ravnati v določenih zagatah. Naš glas, ki naj bi zvenel starinsko, je bil največkrat popačen.

 

Uspešen je bil tisti, ki je lahko čim dlje zavlekel pogovor. Včasih smo s kom čvekali po uro in še dlje.

Po končanem delu smo se usedli in ugotavljali, katere so tiste stranke,ki večkrat kličejo. Izmenjali smo si podatke in potem reveža še dodatno očarali z ''jasnovidnostjo''.

Ena vedeževalska firma je imela tudi več 090 številk.

Bilo je kar nekaj klicateljev, ki so klicali vedeževalke – eno za drogo - na številke izpisane na reklamah.

Moja kariera se je končala z gospo, recimo, da ji je bilo ime Genovefa. Dokler nisem ''spoznala'' nje, sem bila prepričana, da pod ''bolezni odvisnosti''spadajo le alkoholizem in droge. Danes vem, da tja sodijo tudi odvisnosti od odnosov, kockanja in seveda vedeževanja.

Gospa Genovefa nam je hitro padla v ušesa. V začetku je klicala le dvakrat na teden. Ena od nas štirih vedeževalk se je pač z njo pogovorila.

Ko je naletela na Šefico, ji je ta razložila, katera od vedeževalk dobro dela in ji je zvesta. V svoji sredini smo imeli tudi Moškega. Vanj se je Genovefa ''zaljubila'', saj smo poslušali njene dolge opise čustev do njega.

Genovefa nas je rada kontrolirala. Po prvem klicu je navadno sledil drugi, a z druge številke! Če se pri vedeževanju ni s čim strinjala, je naslednji vedeževalec to pač popravil, da je bila zadovoljna. S takšnim ping-pongom smo z njo veselo poslovali ves mesec.

 

Spominjam se nekega sobotnega nočnega programa. Že po dveh uvodnih besedah smo jo vse tri vedeževalke spoznale po glasu. Povedala je pravilen datum rojstva in uro, le ime si je izmislila.

Pa ona naklada o možu, pa tašči pa otrocih, jao, jao, jao - do takrat nismo vedele, da ima družino!
Tako in tako pa je bila ves čas ''zainteresirana'' le za Moškega vedeževalca!

No odšlogamo do konca, potem pa ji kolegica reče: »Gospa, kaj vam pomenijo črke I ( začetnica njenega pravega imena) in črka L ( pravo ime našega Vedeževalca). Odložila je slušalko in mislile smo, da je konec pogovora.

Ne, bil je šele začetek.

Začela nas je klicariti tako pogosto, da smo jo že me začele miriti, naj tega ne počne. Da to ni dobro.

Čarovnice – vedeževalke 😊  smo imele tudi svoje shode.

Udeleževale smo se jih coprnice iz različnih linij. Posebno zabavno je bilo na nekem vikendu pod Slivnico.

Kolegico iz druge linije vprašam, kako ravna s tistimi, ki pretiravajo in omenim gospo Genovefo.

Ojoj, še kako dobro jo je poznala tudi ona!

Na njihovi liniji so šle celo tako daleč, da so jo obiskovale in služile še mimo uradih plačil. Noro, s to žensko bo potrebno prekiniti, sva se strinjali.

A vrag je že vzel šalo!

Gnovefa, kot da bi slutila, kaj se je pripravljalo!

Klic v nedeljo zjutraj ob 7h.

Vsa histerična je vpila v telefon, da se bo ubila, da ji je naš kolega zagrozil, da se bo zaposlil drugje. Rekel naj bi ji, če ga ne bo pustila pri miru, vse pove možu.

Težko jo je bilo prepričati v osebni pogovor. Ni mi bilo prijetno, saj sem vedela, da sem prekršila tudi vsa poklicna pravila, ker sem se oglasila pri njej.

A sem tako zelo verjela v moč uma, da mi je nekaj govorilo, da bom z lepo besedo vse dosegla.

Zanimivo pa je bilo, da me niti vprašala ni, kako sem vedela, kje stanuje in kdo je...

Karte so pokazale svoje.

Vpričo nje sem pogledala v karte.

Ojoj!

Nesreča na celi črti, nakar sledi nov začetek, ji rečem.

Sledil je pogovor, prvič je poslušala brez prekinitev. Potem se je zjokala, stulila kot volk. Prišel je mož in mi zagrozil,da bom že doživela svoje. Sesuta sem odšla, sesuta od groze. Ne zaradi njegovih besed, zaradi njenega psihičnega stanja.

Še isti večer sem napisala odpoved in se prijavila na Zavodu za zaposlovanje.

Kmalu sem dobila drugo, žal slabo plačano službo. Kolegice so povedale,da ni več telefonirala. Mislila sem, da je konec.

Čez pol leta me je poklical lastnik vedeževalske firme.

Zahteval je, da pridem na sestanek z nekim detektivom in odvetnikom.

Končalo se je tako, da smo morale nekaj denarja teh gospe vrniti. K sreči samo to…

Če ne bi, je mož grozil s tožbo- gospa je bila namreč hudo bolna.

Naj dodam še, da tako lepe ženske, kot je bila ona, še nisem videla od blizu.

Neka posebna naravna lepota. Kaj je bilo težkega v njeni duši, da se je vse tako obrnilo, nisem razumela.

Na 090 linijah je v 8 mesecih zapravila cca 25.000 DEM.