Mikijeva zgodba

Leden mraz me je stresel ob prebiranju zadnjih objavljenih zgodb. Kako naivni so nekateri ljudje, med njimi je včasih tudi moj mož Miki. Ima pa eno dobro lastnost: živi svoje sanje in se bori zanje.

Moj mož je imel po končani osemletki na jugu Srbije le eno možnosti za normalno življenje: »Pakiraj, smer Slovenija, točneje Velenje, poklicna šola za rudarje.«

Tam sta bila že stric Rado in teta Rada.

Sanje o srednji policijski šoli v Beogradu so se razblinile.

20 let je potem živel krtovo življenje. Ni mu šlo slabo, dokler ni zbolel. Zdravljenje na Golniku ga je ponovno sestavilo, toda zdravniki so resno odsvetovali delo pod zemljo.

»Mesece smo iskali novo službo zanj,« pripoveduje njegova žena.

Težko je bilo. Na Zavod ne bi več hodil, če ga ne bi spremljala.

Referent je bil srčen človek in nekoč ga vpraša, kaj vse je že počel življenju.

Miki mu je v popolni slovenščini odgovoril o svojih mladostnih sanjah.

»Pri 42 - ih ste prestari za policijo, a morda bi Vas vzeli v kakšni Zasebni varnostni službi?« mu je še rekel.

Kmalu sva se z avtobusom št.3 peljala v Šiško,.

Izpit za Varnostnika je vzel smrtno resno. Doma smo v študijsko sobo namestili še eno mizo, kupila sem mu računalnik. Težko je šlo, učenja ni bil vajen, a bil je trmast kot sam hudič!

Končno je kot novopečeni varnostnik prišel na prvo delovno mesto v trgovina Špar. Bil je kot pav.

Ga ni generala, ki bi se tako zrihtal in nosil, kot se je takrat on.

Dobro je začel, zelo dobro. V nekaj tednih se je število prijetih storilcev vidno povišalo.

Miki je bil ponosen na svoje delo.

Če se je kdo od zmikavtom preveč izmikal, je postal nestrpen. Ljudje so bili vse sorte. Nekateri, ki jih tega ne bi niti prisodil, so bili zelo ''izkušeni'' tatovi. Prefrigani do konca!

Tudi Miki jih kar začutil...

Včasih je bil nestrpen, včasih bi kradljivko najraje prijel že v trgovini, a moral je počakati, da je blago odnesla mimo blagajne.

Po enem letu je sledila nova ponudba: prevozi denarja, fizična varovanja, občasno ponoči. Redarska služba v klubih, spremljanje in prevozi poslovnežev.

Črna moderna obleka je na njegovem lepem moškem telesu delovala očarujoče.

Ženske so me zezale, sedaj bo pa mlajšo dobil.

Toda Miki je bil zanje slep in gluh. Zadal si je nalogo, da bo Ljubljano očistil, če ne drugega, vsaj pijancev.

Še mene je zaskrbelo, ko mi je povedal, da skrbno beleži vse, ki so se pijani usedli v avto. Mislim, da je marsikomu rešil življenje s svojo doslednostjo.

Miki sanja svoje sanje naprej.

Vpisal se je tudi v Zasebno šolo za varovanje.

Sinu pojasnjuje, da uživa, ko si nabira znanje. Družina mu nudi vso podporo, občutek imam, da so tudi otroci bolj zavzeti za šolo, ker se tudi oči tako trudi.

Kje so že leta, ko je prišel z juga Srbije!

Stojim mu ob strani in ga podpiram.

Dober človek je. To si zelo zasluži!

Na fotki je Svilanjac iz južne Srbije