NOVA FACEBOOK STRAN, KI JE NAMENJENA SAMOZALOŽNIKOM

-




           Število samozaložnikov iz leta v leto bolj narašča


Z nekaterimi samozaložniki smo se že pred časom pogovarjali o ustanovitvi društva.

A potem smo, žal, ugotovili, da ''društvo'' prinese s seboj kup nepotrebne administracije, predvsem pa stroškov, zato smo se premislili.

Zdi se, da je facebook- oblika združevanja, sporočanja, komuniciranja.....ravno pravšnja, saj ni obvezujoča.
Še več: vsak, ki želi karkoli povedati, ima zmeraj možnost, da to stori.

Istočasna pa je ta stran lahko nekakšna oglasna deska, ki bo sporočala vsem, ki jih bo to zanimalo, če bo kdo od prijateljev izdal novo knjigo.

Prav tako bomo lahko skupaj pomagali tistim, ki bodo iskali tiskarja, ilustratorje, lektorje....

Ena od idej je bila, da bi objavljali možnosti za literarne večere, skupne nastope (recimo) pesnikov...?

Vsem, ki ste si  na Facebooku ''samozaložniki Slovenije'' izbrali za prijatelja - dobrodošli!





Nekaj odgovorov na najbolj pogosta vprašanja pri samozaložništvu:
=============.
Osnovne stvari, ki jih mora imeti vsak samozaložnik:
*odprt TRR kot samostojna pravna oseba. ČE TO NI MOGOČE, VAM KNJIGO LAHKO IZDA TUDI DRUŠTVO, KI MU PRIPADATE (literarno, planinsko, kulturno, itd. itd društvo. O delitvi stroškov se potem dogovorite z njimi)
*imeti vsaj cca 5000 evrov
*dobrega lektorja
*oblikovalca ali ilustratorja
*osebo, ki bo knjigo tudi 'računalniško' postavila in oblikovala
*tiskarja
*nekaj pred-bralcev, ki bodo napisano ocenili in podali kolikor toliko kritično in realno mnenje
*veliko dobrih živcev in poguma
*organizirati mrežo predstavitev po Sloveniji, ni nujno, da ravno po knjižnicah
*najti distributerja za knjigarne in knjižnice
* zavedati se, da če vi ne obiskujete literarnih večerov svojih prijateljev, tudi oni ne bodo vaših!

Nasvet:
___________
Za knjigo, ki je že natisnjena, je potrebno najti nekoga, ki jo bo tržil po knjižnicah. Redke so knjižnice, ki kupujejo direktno od pisatelja. Za trženje je potrebno odšteti okoli 40 % - 70 % rabata.

POVEZAVE DO KNJIŽNIC:

http://www.starejsi.gov.si/index.php?option=com_content&view=article&catid=7%3Ahobiji&id=8%3Aknjiznice
___________________-__________________
In sedaj ključno: kako nastaja knjiga v samozaložbi?
 
1. )Ko je tekst napisan, je potrebno imeti nekaj ''predbralcev'', ki se v napisano poglobijo in povedo svoje kritične misli. Ti bralci so zlata vredni.
2.)Potem si moramo vzeti čas in svoje pisanje vnovič- vsaj desetkrat- prebrati. Z upoštevanjem ali neupoštevanjem drugih mnenj.
3.) Nato pride na vrsto ''selektor'' (urednik) napisanega. Ta preda tekst lektorju, nato oblikovalcu zunanje in siceršnje podobe knjige, preden gre knjiga v tisk k izbranemu tiskarju

4. ) Na NUK-u je potrebno zaprositi za CIP kodo. Lahko kar po mailu : cip@nuk.uni-lj.si
Nasvet: Preden rokopis za knjigo daste v tisk, se s tiskarjem pogovorite o podrobnostih plačila!

5. ) Sledi razmislek o tem, kdo bo knjigo prodajal, kako jo tržiti, kje organizirati literarne večere in druge oblike predstavitev.

Pa da nadaljujem: izdati knjigo v samozaložbi zna biti tudi tvegano dejanje. Zadnje čase (na primer) se je kar nekaj knjižnic odločilo, da od samozaložnikov knjig ne bodo kupovali.
Nasvet: Prej, preden se odločite za število natisnjenih izvodov, se pozanimajte v knjižnicah (in tudi sicer), koliko (in če) jih bodo odkupili od vas!
Pa še to: če bodo še kakršnokoli vprašanja, lahko pomagam.
Mail: zalozniki.slo@gmail.com




 C I P

 beseda dve o CIP-u, ki ga mora imeti vsaka knjiga, tudi tista, ki jo izda samozaložnik. Žal sem imela o CIP-u premalo informacij, zato sem naredila kar nekaj napak. Ker pa res ne želim, da jih kdorkoli ponavlja, prilagam tole informacijo:

Obveznosti glede obveznega izvoda določa Zakon o obveznem izvodu publikacij. Ta v 4. členu določa, da obvezni izvod zajema publikacije, ki so bile objavljene v Republiki Sloveniji ali so bile proizvedene zunaj nje, če imajo njihovi založniki sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji in so namenjene za distribucijo ali dostopnost v Republiki Sloveniji. Prav tako zajema tudi publikacije, ki so izšle v tujini in so namenjene za dostopnost ali distribucijo v Republiki Sloveniji ter so v slovenščini ali so prilagojene slovenskemu trgu. Zakon določa, da so predmet obveznega izvoda tudi elektronske publikacije, in sicer elektronske knjige, elektronski časopisi in časniki, spletne strani in podobno, ki so objavljene na fizičnih nosilcih (npr. na magnetnih trakovih, kasetah, disketah, CD-romih ipd.) ali so dostopne na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu Tovrstne publikacije morajo biti predložene brez elektronske zaščite dostopa ali pa morajo zanje založniki ali drugi primerljivi subjekti zagotoviti nacionalni depozitarni organizaciji dostopno geslo za prevzem.

Število izvodov

Predložiti je potrebno štiri izvode publikacije. Če je bila publikacija izdana z javnimi sredstvi ali če je njen založnik ali sozaložnik domača pravna oseba javnega prava ali tuja pravna oseba javnega prava s podružnico v Republiki Sloveniji, je zavezanec dolžan nacionalni depozitarni organizaciji predložiti kot obvezni izvod po 16 izvodov publikacije.

Možno je predložiti manjše število publikacij, vendar samo v določenih primerih: en izvod elektronskih publikacij na računalniških omrežjih ali svetovnem spletu; dva izvoda doktorskih disertacij; dva izvoda izjemno dragih publikacij, katerih prodajna cena za izvod je višja od 1.000 eurov.

Zavezanci

Zavezanci za obvezni izvod so založniki, izdajatelji, distributerji in drugi primerljivi subjekti, ki izdajajo, razširjajo ali objavljajo publikacije, tako da so dostopne javnosti, in so pravne ali fizične osebe s sedežem, podružnico ali prebivališčem v Republiki Sloveniji. Če ima publikacija več založnikov, je zavezanec tisti, ki je v kolofonu naveden na prvem mestu. Za izpolnitev morajo zavezanci pošiljati nacionalni depozitarni organizaciji brezplačno in na svoje stroške določeno število izvodov vsake svoje publikacije ali zagotoviti nacionalni depozitarni organizaciji dostop do svojih elektronskih publikacij in njihov prevzem.

Zavezanci morajo obvezne izvode vsake publikacije poslati nacionalni depozitarni organizaciji najpozneje v 15 dneh po objavi ali začetku prodaje ali distribucije. Zavezanci za obvezni izvod elektronskih publikacij na spletu, ki so zaščitene z dostopnim geslom, pošljejo nacionalni depozitarni organizaciji podatek o spletni lokaciji in geslo za prevzem publikacije najpozneje v 15 dneh po objavi na spletu in s tem omogočijo dostop do publikacije in prevzem obveznega izvoda.

Kazni

Če pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ne posreduje v predpisanem roku s tem zakonom določene vrste in števila obveznih izvodov publikacije, se kaznuje z globo od 400 do 2.000 eurov. Prav tako se z istim zneskom kaznuje, če ne omogoči dostopa do elektronskih publikacij na računalniškem omrežju oziroma spletu in prevzema obveznega izvoda teh publikacij. Za isti prekršek se z globo od 120 do 400 eurov kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali fizična oseba, zavezanec po tem zakonu.



 

Komentarji

  1. Dragica Novak7. avgust 2014 ob 05:45

    Pozdravljena Milena!
    Najprej najlepša hvala, da deliš svoje samozaložniške izkušnje z vsemi , ki so se za to početje odločili in se še odločajo, med njimi sem tudi sama. Danes, ko je vsaka informacija zelo iskano tržno blago,deliš cel kup informacij z nami pro bono, kot ima navado poudarjati nekdo, ki ga poznam, njegovo početje pa je zelo daleč od reka, ki ga tako rad uporablja. Pozdravljam tudi pobudo o delitvi izkušenj, saj to znamo, sodelovati in pomagati, le na veliki zvon tega ne znamo obešati. Še enkrat najlepša hvala za pobudo in vse kar si pripravila in deliš z nami

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več