o napaki (napakah), ki so nas drago stale....

-


Prav na 8. marec smo si lahko na Pickboxu premierno ogledali britansko serijo Globoka voda (Deep Water) z igralko Anno Friel v glavni vlogi.
Serija v šestih epizodah spremlja življenje treh žensk, ki se vsaka po svoje bori, da bi se obdržala nad ''globoko vodo''. Tako kot malodane vsaka druga, si želijo narediti tisto, kar je najboljše za njihove družine. Žal pa imajo nekatere težke odločitve (napake) nepričakovane, a usodne posledice.
Igralka Anna Friel igra Liso je poročena z Joejem, ki je podnevi in ponoči taksist.
Sinead Keenan igra Rose, fizioterapevtko, ki jo je dolgoletni fant, nepoboljšljiv hazarder, finančno uničil.
Kate, igra jo Rosalind Eleazar, ima na videz vse. Je čedna, bogata, njeno družinsko življenje pa se zdi čudovito. Ima dva otroka in je srečna z možem.
Tri povsem različne ženske se po spletu okoliščin povežejo med seboj. Razlog so ''napake'', ki jih naredijo. Nekatere teh napak so tako usodne, da strežejo celo po življenju.
**
Namesto 8. marčevskega ''razvajanja'' sem si vzela čas in si vseh 6 delov ogledala v enem kosu. To se ne zgodi pogosto, ker je trajalo pozno v noč, ko, če gre po sreči, že zdavnaj spim. A se je splačalo.
**
Še potem ko sem ugasnila televizijo, sem razmišljala prav o teh ''napakah'', ki jih storimo ženske (z menoj vred). Nekatere so usodne, druge nas ''samo'' drago stanejo.
O teh napakah redko spregovorimo. Če sploh.
Spomini na ''okoliščine'' teh napak so običajno porinjeni globoko na dno srca, le sem in tja, ko tako nanese, priplavajo na dan in če ne drugega- pokvarijo nam takšen dan.
**
L.K. (1963) je v 3. letniku srednje medicinske šole prekinila šolanje in se vsled ''velike ljubezni'' poročila. Drug za drugim so se rodili trije otroci, mož, ki je bil za zakon tudi veliko premlad, je začel letati za drugimi ženskami, tašča pa ji je grenila že tako grenko življenje. Četudi je kot deklica sanjala, da bo zdravnica, bo šla naslednje leto v pokoj kot strežnica, z minimalno pokojnino. Brez vsega, ker se je že pred leti tudi odselila od moža.
**
Silva (1973)in Andreja sta bili najboljši prijateljici. Žal pa je bila Silva bolestno ljubosumna, ker je imela Andreja več sreče pri dobrih ocenah in tudi pri fantih. Nekoč je učiteljici nekdo ukradel denar, ki so ga učenci zbirali za izlet. Silva je učiteljici, ki je bila slučajno tudi njihova soseda, dejala, da se ji ''zdi, da je denar videla pri Andreji''. Kar je bila seveda velika laž. Posledic e so bile za Andrejo neprijetne. Želela je postati trgovka, a so ji laži preprečile, da bi se to zgodilo. Nihče je ni hotel zaposliti.
**
Petra in Jožica sta bili sestri. Ker se je Jožica poročila z nasilnežem, je bila njena hčerka pogosto pri Petri. Nekoč ji je otrok potarnal, da jo atek ves čas ''grabi tam spodaj''. Nemudoma je poklicala Jožico, ta pa je ogorčeno zanikala, da bi se kaj takšnega res kdaj zgodilo. Petra se ni nikoli poročila. Po tistem, ko je nečakinja poskusila narediti samomor, jo je vzela k sebi. Zaveda se, da je njena odgovornost, da skrbi zanjo, saj je bila njena tudi napaka, ker je bolj verjela sestri kot nečakinji.
**
O napakah, ki so lahko tudi zelo globoko in usodno zaznamovale naše življenje, ženske ne govorimo. Skoraj sem prepričana, da bi lahko vsaka od nas napisala kakšno zgodbo...💕


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več