Dan očetov

-

 Na današnji mednarodni Dan očetov se lahko spomnimo tudi (!) vseh tistih dobrih in srčnih očetov - hočemo ali ne, nekaj jih je - , ki jim ''splet okoliščin'' in nekdanje partnerice ne dovolijo, da bi vzdrževali stike s svojimi otroki.


Zgodba nekega očeta
**

Milan (1976):« Poročena sva bila deset let. Hčerki, dvojčici sta se rodili nekaj mesecev po poroki. Malo pred Božičem mi je žena povedala, da ima drugega. Hotel sem jo objeti in prositi, naj ne razdre družine, a me ni poslušala. Zabrusila mi je, da ima njen novi več življenja v sebi kot jaz. Čisto sem se sesul. Nisem mogel sprejeti, da bosta z njo odšla tudi moja sončka. Punčki sta zelo žalostni. Kar naprej me objemata in jočeta. Naser jima ni niti malo všeč. Prosita me, naj kaj storim, da ostaneta z menoj. Vse bi naredil za ohranitev zakona in za to, da bi bila žena zopet samo moja. Tako močno jo ljubim, da tega ne znam povedati. Gledam jo, ko stoji na dvorišču in čaka drugega. Tudi v tistem trenutku bi jo objel in poljubil. Žal mi že nekaj časa ne dovoli, da bi se jo dotikal. Pravi, da ji smrdim, da se ji gnusim, da se ji kozla, ko me gleda. Stalno ima pri sebi mobitel in skrivoma pošilja sporočila. Sicer mi je zjutraj rekla, da se še ni čisto odločila, kdaj gre, a čakanje me ubija. Vem pa, da ji je čisto vseeno, ko me vidi trpeti. Ne bom pozabil, ko mi je zabrusila, da bi raje videla, da bi jo udaril, sklofutal ali posilil, kot pa, da sem tiho in jočem.
Kadar žene ni doma, prideta hčerki k meni, v zakonsko posteljo. Pogovarjamo se in delamo načrte, kako bomo mami prekrižali račune. Ni mi všeč, da o Naserju, mamici in seksu vesta toliko stvari. Ko mi pripovedujeta o podrobnostih, mi je nerodno. Pogosto se hihitata in pripovedujeta, da so bila vrata priprta, onidve pa ste s praga opazovali, kaj Naser in mamica počneta na kavču. Razmišljam, kako bi ju zaščitil. Nikogar nimam, na katerega bi se obrnil za pomoč.«



PS Moški imajo tudi svojo knjigo. V njej je več kot 250 zgodb, ki so ji povedali sami. Zgodbe so takšne in so drugačne.
Kot nismo vse ženske enake, tudi vsi moški niso enaki.
Če bi prebrali njegove izpovedi, bi jih lažje razumeli.

Naročilnica za knjigo:



Komentarji

  1. Anonimni7. maj 2021 ob 08:06

    Oče lipe ali moj očuh je bil sposoben razvojni ing.Izgon iz državne firme je bil zagon za novo firmo,ki jo j eustanovil v garaži družinskega vikenda.V nekaj letih je zaslužil bogastvo.Sreča v poslu,kup nesreče za domačimi vrati.Mamo je spoznal na plesu v Tivoliju.Nosečo z vragsigavedi kom je v navalu ljubezni kar poročil v nekaj tednih.Takoj po poroki mu je povedala,da ne misli živeti le z enim moškim,je sodobnih nazorov.Izpovedi ni vzel zares.Prepričan v svojo osvajalsko moč in lepoto (zelo je bil čeden) se je lotil spreminjanja.pMisija nemogoče.Po mojem rojstvu me je odnesla k svojim staršem in odšla študirat v tujino.finančno in moralno jo je podpiral,obiskoval mene in pričel z gradnjo hiše.mama zadovoljna nad uspehi pri študiju se je za nekaj časa umirila,potem pa udarila.javno je pričela hoditi z njegovim bratom in še enim študentom.Rodila dve punčki,moji sestrici,hitro eno za drugo,otem se je odselila.Z otroci je ostal sam.Popivanje in prehudo obuiskovanje svetovalcev mu je vzelo še toliko moči kot je je imel.Zgrudil se je pod težo problemov.
    mama se je postarala,moški so jo zapustili in končno sta zaživela kot par.vse sta naredila,da bi na zunaj delovali kot srečna družina in res smo.
    Sram me je,ko bi narod vedel kaj seskriva za nasim domačim pragom?

    OdgovoriIzbriši
  2. Anonimni8. maj 2021 ob 23:51

    A aktivnih letih sem bil poštar.Ob praznikih sem nadomeščal kolega na drugem rajonu.Starcu v bližnjem naselju sem nesel priporočeno pošto iz sodišca.Ni imel čal in povabil me je naprej,da mu preberem vsebino.kar naenkrat je rekel,tako zelo si mi podoben....Ker nisem imel očeta sva se v hecu zmenila,da ga bom imel za očeta.Bogovi so vrgli kocke.Izkazalo se je,da je res moj oče.DNK ne laže.Ostala sva v stiku in se druživa v obojestransko zdovoljstvo.Bogovi Hvala Vam.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več