Vzgoja nekoč in danes
Janko (1923) je bil eden tistih očetov, ki otrok ni nikoli tepel. Pa jih je bilo pri hiši petnajst! Dvanajst je bilo ''hišnih'', tri je vzel k sebi, ko mu je umrla sestra.
»Zadoščalo je, da nas je atej samo pogledal, pa smo vedeli, kaj moramo storiti!'' je pripovedovala njegova najmlajša hčerka Apolonija (1968)
»Vsako soboto nam je pregledoval ušesa. Če si jih kdo ni dobro umil, ga je blagohotno opozoril, da je nedelja Gospodov dan, ko mama kuha govejo juho in ne repe, ki raste v ušesih.«
»Ko sem bila stara sedemnajst let, sem se zaljubila v Jožeta. Nekoč, ravno sem se pripravljala, da grem s prijateljicami na ples, zaslišim očetove korake po stopnicah.
'Zadnjič sem slišal nekega Jožeta, ki je zmerjal natakarico s kurbo. Uboga ženska, ki bo dobila takšnega moža. Prej ali slej bo zmeraj tudi njo,' mi je rekel, se obrnil in odštorkljal po stopnicah nazaj v svinjsko sobo, kjer je obrezoval repo.
Najraje bi se razjokala, tako nesrečna sem bila! A so me prijateljice čakale, nisem smela zamujati! Je pa atej dosegel, da sem začela Jožeta tudi poslušati, ne le gledati. Še danes sem vesela, da se nisem poročila z njim!«
Vsem petnajstim je, brez razlike omogočil največjo možno doto: izobrazbo.
Ko so otroci izbirali življenjske sopotnike, jim je dejal: 'Ni pomembno, če je brez ene noge, da le ni brez srca in pameti.''
**
Vzgoja nekoč pa je bila, seveda, tudi drugačna. Včasih bolj, drugič spet manj boleča.
Ko je letos, pri osemindevetdesetih umrl, mi je, ko sem ga vprašala, kakšna je razlika med vzgajanjem nekoč in danes, odgovoril: 'Danes je veliko preveč besed, pa premalo učinka.''
**
Na vzgojo, ki smo jo bili deležni kot otroci, ima vsak od nas malo drugačne spomine. Bi se strinjali?
dandanašnji se starši preveč boje zamerit lastnim otrokom,zato jim ne znajo reči NE.Odraščanje je vedno težje,ker se tudi materijalne razmere zelo zaostrujejo.Sam sem rasel v obilju,starša sta veliko dajala a še več zahtevala.Veliko zahtevam od svojih otrok,časih sem tudi udaril.Sodelavka iz službe je mati samohranilka 3 hčera.Razdaja se zanje,kuha tudi po več menijev,kupuje moderna oblačila.Punce le TV in telefon,..nobenih obveznosti,nobenih domačih opravil in najstarejša pri 15 že vikende in praznike preživlja pri svojem fantu.Včasih je bilo prekruto,danes je ponekod nesprejemljivo svobodno.To otroka uniči in ga ne pripravi na krutost življenja.
OdgovoriIzbrišiTV nadaljevanke in rumena literatura zelo slabo vplivajo na družino in otroke.Razumem,da so starši utrujeni od službe,toda čas,ko so doma je potrebno posvetiti mladim.Igrajmo se z njimi ,pogovarjajmo o vsem.tako se povezujemo in spoznavamo.Pravi oče si že od zgodnjega otroštva ustvari avtoriteto,da ga otroci poslušajo.Potem ni potrebno udaroiti..Če jih pustiš da prvi nekaj let počno kaj se zahoče sledi tepež in propad.Moška vloga je pomembna a tudi to je potrebno obvladati.
IzbrišiV času izolacije, v času korone,opažam,da so starši sicer več z otroci,toda veliko jih je že tako zelo odtujenih,da imajo razvite cele manevre,kako se otrok izogibajo.To otroci seveda čutijo,odvzeta jim je osnovna pravica,ki jo imajo zagotovljene vse živali-pravica do trdnega ter v psiho fizičnem svetu varnega doma.Hodim po hišah in prostovoljno učim otroke matematike,fizike in kemije.neki očka me posluša med intrukcijami in opazim,da moji izobrazbi navkljub ve več o nalogah kot jaz sama.pripomnim,naj jih on uči, a ti izusti,da mu gredo na živce,da je majhno stanovanje,da raje sprehaja pse in naj nekaj počnejo,samo,da se njemu ni potrebno ukvarjati z njimi.Potem gre v kuhinjo in prižge TV.kakšno varnost,kakšen občutek sprejetosti jim daje s povedanim,je sploh prav,da imajo ti ljudje otroke?
Izbriši