Moški, ki je hotel zaploditi sina, je to počel s škornji na nogah….

-

 


Ko brskam za novicami po različnih internetnih povezavah, večkrat naletim na zapise o ''raziskavah'', ob katerih zmajujem z glavo. Sploh, če pomislim, da jih ni malo, ki jim verjamejo.

Danes sem naletela na eno takšno, ki nas skuša prepričati, da so majhni ljudje bolj neumni od velikih.

https://moski.hudo.com/lifestyle/zanimivosti/raziskava-nizki-ljudje-manj-inteligentni/


Zadnjič sem brala, da so ženske ustnice ''tesno povezane'' z ustjem tam ''spodaj''. Ženska s tanjšo spodnjo ustnico je v postelji rada dominantna, se pravi, da velikokrat prevzame nadzor. Ženske s tanjšo zgornjo ustnico pa so odlične zapeljivke, a so v postelji precej negotove.

Ena od britanskih raziskav je dokazala, da moški na rdeče obarvanih ustnicah pogled zadržijo sedem sekund dlje kot na nevtralnih. Prav teh sedem sekund možnost za nadaljnje ''osvajanje'' poveča kar za 40 odstotkov.

Ženska z ozkim pasom, velikimi dojkami ter širokimi boki je še zmeraj simbol plodnosti.

V knjigi še danes zelo priljubljenega Martina Kojca Učbenik življenja ( natisnjena leta 1935 ) zasledimo tudi stavek, da ''se ti ne more zgoditi nič, če zaupaš višjim silam''. Razumem, da so temu verjeli pred 100 leti, a da še zmeraj verjamejo danes?!

**
Pa se še malo sprehodimo po ''nekoč…*

Ženska je v tistih davnih časih veljala za nečisto, ko je imela menstruacijo. Prav tako je bila umazana tri mesece po porodu. Takšne vraže so imele en sam namen: da so žensko obvarovale pred prehitro ponovno nosečnostjo oziroma da ji moški takrat, ko je bila zaradi krvi pot v njen tabernakelj zaprta, tega ne bi zarazil s kakšno boleznijo ali vnetjem.

*

 

Pokojniku so dali na noge copate, ki so jih po vrhnji strani okrasili z zvezdicami, spodnji del pa je bil iz kartona. V čevljih niso nikogar pokopavali. Ženske so morale imeti na glavi ruto.

Vraževerje je namreč pripovedovalo, da bi se, če ne bi bile pokrite, vrnile ponjo nazaj iz onostranstva.

*

Mama je Marici še kot majhni deklici povedala, da mora v vsako dlan pljuniti in pljunka pomešati med seboj, tako bo zavarovana pred nepridipravi.

*

Ko se je MK poročila, je kmalu ugotovila, da je njena tašča še bolj vraževerna, kot je bila mama.

Že takrat, ko so prišli svatje ponjo, je tašča vztrajala, da mora ženina počakati za zaprtimi okni. Menda je veljalo, da zakon ne bo srečen, če ga bo takoj ob prihodu zagledala na dvorišču.

»Čeprav sem se do pikice držala njenih navodil, nisem imela kakšne posebne sreče v zakonu, vražam navkljub,« doda MK.

*

 

Včasih so trdili, da je treba fižol posaditi navsezgodaj, preden vzide sonce. Če gospodinja tega ne naredi, se fižol ne bo hotel ovijati okoli prekel.

*

Romana (1931) se spominja, da so tudi otroke krstili ob posebnih dnevih in luni. Prav tako se je sejalo in sadilo takrat, ko je tako določil setveni lunin koledar.

»Tašča je bila zelo podvržena neki sitni kožni bolezni, ki smo ji rekli turi. Iz majhnega mozolja se ji je naredila velika gnojna bula, ki jo je tudi hudo bolela. Velikokrat sem opazila, da se je komu približala in mu začela pihati v obraz. Nekoč sem le pobarala moža, zakaj to počne. Mož me je začudeno gledal, ker mu ni bilo jasno, kako to, da mi manjka ta pomembni del znanja. Razložil mi je, da njegova mama verjame, da bo s tem pihanjem tur prešel na drugega. Kar zazijala sem od presenečenja.«

 

*

 Mima:« Pri hiši je bilo zmeraj nekaj blagoslovljenega lesa, ki smo ga prižgali ob največjih ujmah. Verjela je, da lajež lisjaka napoveduje sneg, pasje jokanje pa smrt v družini. Dolgo časa sem se uspešno upirala vsem vražam, toda počasi so me obsedle, bolj kot sem prihajala v zrela leta, bolj sem jim verjela.«

*

Franja (1934): »Poleti, ko je bilo pri hiši veliko dela, sva bila z možem zvečer preveč zgarana, da bi sploh pomislila na kakšne posteljne radosti. Kadar pa se je to vendarle zgodilo, se je mož ravnal po luni. Če je ta crkavala, potem se je raje obrnil na drugo stran in nepotešen zaspal, kadar je pa rasla, potem bi najraje vse podrl. Zelo se je jezil, če je kdaj naneslo, da sem imela ravno tisti dan svoje stvari. Kaj hitro mi je dal vedeti, da ga želim kaznovati. Potem ni govoril tudi več tednov skupaj!«

*

Verjeli so, da imajo dolge prste na rokah tisti, ki so po značaju ''zmikavti'', da dolg nos pri moških pomeni, da so odlični v postelji, plešo so enačili s prazno denarnico, kihanje, da nekdo misli nate…

*

Moški, ki je hotel zaploditi sina, je to počel s škornji na nogah….

*

 

 

 

 

 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več