ČETRTA BOŽJA ZAPOVED Z VEJICO, NE S PIKO

-

 Ko sva imela pred leti z Alešem Čerinom intervju, sva spregovorila tudi o izrabi četrte božje zapovedi, ki se glasi takole: ''Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji.''

Takrat sem mu dejala, da sem na terenu slišala kar nekaj zgodb, ki mi služijo za ''dokaz'', da nekateri starši to zapoved izrabljajo in preko Boga (češ, če ne bo tako, kot pravim, te bo Bog, usoda, karma, karkoli pač- kaznoval.

Mislim, da sem ga takrat mičkeno presenetila 🙂 , a sva se, preden sva se razšla, vseeno dogovorila, da 4. božja zapoved na koncu ne potrebuje pike, ampak vejico.
Glasiti bi se morala vsaj takole: "Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji, razen v primeru, ko se eden od staršev nad otrokom psihično, fizično ali kako drugače izživlja.''
****
Aleš Čerin je napisal zanimivo razmišljanje prav o izrabi 4. božji zapovedi.
Vesela bom, če ga preberete.
Morda se boste ob branju spomnili še kakšne zgodbe, ki ''popravku'' 4. božje zapovedi pritrjuje!❤❤
Alešu pa res- zelo od srca - hvala za to razmišljanje!


ČERINOVI ZGODBI:
Privezan na mamo
Poznam primer moža z velikega grunta v eni od gorskih vasic na Gorenjskem, kjer se sin, ko bi bil čas za to, ni poročil. Iz spoštovanja do matere. Če je imel kakšno dekle, ni bila dovolj dobra – za mater seveda. Vse je spodila. Ko se je možakar že krepko v zrelih letih, želel poročiti z vdovo z otrokom je dejala, da “take s teličkom pa že ne bo jemal”. Mati je slabo skrbela za gospodinjstvo. Niti kuhala ni, zato sta živela slabo in v zanemarjenem. Hiša se jima je začela podirati na glavo.
V obupu se je sin – tedaj že preko šestdeset – lotil celo novogradnje. Nekako na pol, a z namenom, da bi le privabil kakšno mlado na kmetijo. “Da bi ta mlada imela kmečki turizem,” je dejal. Ko se je mati pri skoraj stotih letih poslovila s tega sveta in ko je bil sin star okoli sedemdeset, je bilo seveda vseh sanj konec. Nekaj let po smrti matere je umrl še sin. Osamljen, zagrenjen, zapuščen.
Kmetija sedaj žalostno propada. Zaradi zlorabe četrte božje zapovedi, ki jo dr. Slatinek postavlja na piedestal velike krščanske ljubezni, ki je ne zmore vsak otrok.

Herojska žrtev za očeta
Drug primer: Bogati in ekstremno škrti oče je – namesto, da bi si po smrti žene sam uredil življenje, da bi poskrbel za zdrav odnos z žensko – privezal nase svojo mlado hčer. Skrbela je zanj in za njegove muhe. Ko je možak zapustil svet, je bila hčerka že krepko preko petdeset, blizu šestdeset. Biološka ura je odbila, pa vendar je bilo očitno, da gospa hrepeni po odnosu. Hišo, vrt, celo ograje okoli vrta, … vse je dala preurediti, polepšati, popraviti. Tudi za sebe je začela bolj skrbeti. Da bi se vendarle našel kakšen ženin. Ni ga bilo. Osamljena je kmalu umrla. Zaradi herojske žrtve tako cenjene krščanske ljubezni do očeta.
Ko takole hodim po podeželju in opazujem propadajoče kmetije, imam občutek, da je za veliko propada, med drugimi okoliščinami kriva tudi zloraba četrte božje zapovedi.

Moje zgodbe, ki zajemajo več generacij, dokazujejo pa, da bi bila ta ''vejica'' v 4. božji zapovedi še kako potrebna, pa najdete v Trilogiji OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE



Komentarji

  1. Anonimni1. april 2021 ob 01:53

    Tudi ženske znajo biti krute,a osebno sem poznal moškega,ki se je takoj po ženini smrti odselil k ljubici,svojega prizadetega otroka,15 let starega sina pustil v oskrbi 21 let stari sestri,ki je bila tik pred poroko.Njeno družino si je predstavljal kot njo,moža,otroke in obvezno prizadetega Tončka.nekajkrat je odšla od doma a se vedno vrnila,saj glede na to,da je imela strahoten kredit za obnovo hiše s trgovsko plačo ni preživela.Izsiljevanja in podtikanja so trajala 20 let,ko je končno uspela predati brata CSD.Toda za njo sta bila 2 neuspela zakona.Nihče ni zdržal v družbi z bolnikom.Starši so lahko dobri in prijazni,lahko so težki egoisti in uničujejo kar so spravili na svet.

    OdgovoriIzbriši
  2. mehidevran11. april 2021 ob 02:45

    Najenostavnejša stvar na svetu postati starš,kljub težkim porodom.Izpolnjevati vlogo roditelja,matere ali oče,najbolje obeh skupaj je svojevrstna umetnost,mnogi ji niso kos,velik procent teh se niti ne potrudi naučiti se česarkoli.Strežejo le sebi in svojim nagonom,coni udobja in tudi neuresničenim lastni željam.Tudi sama sem bila takšna,zato me otroci ne marajo in me zanemarjajo.Služba,kariera,moški,pijača so me vodili skozi debelih 25 let.Rodila sem jih,permisivno vzgajala ker je bilo tako najbolj enostavno.Do njih ne čutim nič posebnega tudi če jih ni,veseli me,da so navkljub temu uspešni v službi in imajo družine.Alah odpusti mi,se bova zmenila ko stopim pred tvoje obličje zakaj nisem bila boljša in bolj prizadevna mama.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več