TAKIH DEDCEV NE DELAJO VEČ?
Naš dedek ali nono po domače je bil pravi kerlc.
Njega že ne bi nihče izpodrinil s posestva! Je hitro poskrbel, da so se pobrali drugi.
Imel je otrok, da jim ni vedel števila! Nekaterim med njimi so bili očetje na papirju celo njegovi sinovi.
Kako je do tega prišlo?
Ko so Italijani zasedli Slo 1941, je najprej izginil najstarejši sin, nikoli nismo izvedeli kako, srednji je šel v italijansko vojsko, najmlajši se je skrival leto dni, potem so ga prevzeli partizani.
Doma so ostale 3 vdove ob dedu vdovcu. Sami - na kmetiji visoko v gorah. Najstarejša vdova je hitro ušla v dolino in si poiskala tujega vojaka, ostali dve sta sprejeli usodo in življenje, kakršno sta jima namenili teta Ela in moja mama Angelca.
Do konca druge svetovne vojne je na svet privekalo 5 otrok, vsi smo še živi. V življenju smo bili zdravi in uspešni.
''Uradna očeta'', ki sta vpisana v krstnem listu, sta se vrnila domov šele leta 1945.
Naš biološki oče je pravzaprav naš ded. Ne spominjam se, da bi kdo karkoli kompliciral okrog tega. Starša sta se kregala tako kot mnogi, sicer pa sem odraščal v prijaznem in prijetnem okolju, a ne pri dedu v hribih! Vse je nagnal v tovarne in v šole v večja mesta.
To pa zato, ker on pa doma ne bo nikogar redil. On že ne!
Leta 1947 se je ded - vdovec ponovno poročil z eno super žensko. Rodila mu je še 3 otroke.
Preteklost kmetije in tudi deda poznamo, ker nam je ona marsikaj pripovedovala.
Najbolj hecno pa je, da je bil ded na pogled prav nikakav, majhen, plešast, brezzob, hodil pa je, kot bi vse življenje jahal.
Zdrava, stara, a pohotna kmečka grča. Umrl je star 98 let. Takšnih že dolgo ne delajo več.
Meni je zapustil citre, skrinjo polno knjig in ogromno zakonsko posteljo. Obnovil sem jo in dolg leta v njej užival. Ta postelja je imela eno posebnost.
Moški del je bil kar za nekaj cm višji od ženskega. Mi zna kdo razložiti, zakaj?
Avgust Zaplatnik je bil moj stari stric.Vojskoval se je že pred SV v Srbiji in Makedoniji od tam je pripeljal ženo po imenu Teuta.Rodila mu je 12 otrok,vsi preživeli, s potomci imamo stike.Po poklicu je bil mizar,specialist za postelje.Spominjam se prelepih zibk,otroških postelj za bogate,omar,poslikanih skrinj ( slikala je ona) in tapiserij ter ćilimov,ki sta jih prodajala.Ni bil apa le lepota,vsaka postelja je s seboj odnesla urok,izrek,ki je po pripovedovanjih držal,če si ga spoštoval.Slišal sem,da južnaški tepihi pripovedujejo zgodbe,da pa jih rjuhe in postelje o tem do takrat še nič.Dober glas je segel v deveto vas in posteljo sta naročila zakonca on pri 60 ona pri 30,ker v nekaj letih od poroke ni bilo otrok.Stric se je potrudil in naredil da sta bila zadovoljna,pa še kako zadovoljna.Otrok pa še ni bilo.Potem ju je šel obiskat,vseeno ga je skrbelo za dober glas,seveda skupaj s svojo Teuto.Povedal je,da ima postelja mogoče napačno lego,da izza špegla gleda hudiš in da je potrebno opraviti nekaj seans.
OdgovoriIzbrišiAvgustu je šlo tako na smeh,da je moral ven,sledila mu je tudi Tamlada.Sedla sta na klop pred vrata in modrovala.Notri pa je Teuta premikala pohištvo in zažigala lovor.na žalost tudi to ni pomagalo in slab glas o prevari s posteljami se je širil,posekl je upadal.Potem pa kar naenkrat obisk pri naših dveh.Tamlada vsa v joku,da ne gre in n egre,kaj če bi naredil novo posteljo.Oh tak prasec pa vseeno bi bil.ne vem če bo dobra sta sklenila Teuta in Avgust,preizkusiti je potrebno našo,ta deluje,poglej vse te otroke.In je teuta dovolila,da je Avgust pokazal Tamladi kako se streže zadevi.Na terapije je potem prišla še večkrat.Čez dolge mesece je prišla kuverta in v njej precej denarja ter obvestilo,da sta se jima rodila dvojčka.Avgust jima je hotel poslati posteljo a Teuta ni dovolila,češ da to prinaša nesrečo.Če so se rodili še kakšni otroci mi naši niso znali povedati,ker ju Tamlada ni več obiskovala.
OdgovoriIzbriši