TAKIH DEDCEV NE DELAJO VEČ?

-

POSTELJE - NEKOČ



Naš dedek ali nono po domače je bil pravi kerlc.
Njega že ne bi nihče izpodrinil s posestva! Je hitro poskrbel, da so se pobrali drugi.
Imel je otrok, da jim ni vedel števila! Nekaterim med njimi so bili očetje na papirju celo njegovi sinovi.
Kako je do tega prišlo?
Ko so Italijani zasedli Slo 1941, je najprej izginil najstarejši sin, nikoli nismo izvedeli kako, srednji je šel v italijansko vojsko, najmlajši se je skrival leto dni, potem so ga prevzeli partizani.
Doma so ostale 3 vdove ob dedu vdovcu. Sami - na kmetiji visoko v gorah. Najstarejša vdova je hitro ušla v dolino in si poiskala tujega vojaka, ostali dve sta sprejeli usodo in življenje, kakršno sta jima namenili teta Ela in moja mama Angelca.
Do konca druge svetovne vojne je na svet privekalo 5 otrok, vsi smo še živi. V življenju smo bili zdravi in uspešni.
''Uradna očeta'', ki sta vpisana v krstnem listu, sta se vrnila domov šele leta 1945.
Naš biološki oče je pravzaprav naš ded. Ne spominjam se, da bi kdo karkoli kompliciral okrog tega. Starša sta se kregala tako kot mnogi, sicer pa sem odraščal v prijaznem in prijetnem okolju, a ne pri dedu v hribih! Vse je nagnal v tovarne in v šole v večja mesta.
To pa zato, ker on pa doma ne bo nikogar redil. On že ne!
Leta 1947 se je ded - vdovec ponovno poročil z eno super žensko. Rodila mu je še 3 otroke.
Preteklost kmetije in tudi deda poznamo, ker nam je ona marsikaj pripovedovala.
Najbolj hecno pa je, da je bil ded na pogled prav nikakav, majhen, plešast, brezzob, hodil pa je, kot bi vse življenje jahal.
Zdrava, stara, a pohotna kmečka grča. Umrl je star 98 let. Takšnih že dolgo ne delajo več.
Meni je zapustil citre, skrinjo polno knjig in ogromno zakonsko posteljo. Obnovil sem jo in dolg leta v njej užival. Ta postelja je imela eno posebnost.
Moški del je bil kar za nekaj cm višji od ženskega. Mi zna kdo razložiti, zakaj?

Komentarji

  1. Anonimni5. september 2021 ob 02:25

    Avgust Zaplatnik je bil moj stari stric.Vojskoval se je že pred SV v Srbiji in Makedoniji od tam je pripeljal ženo po imenu Teuta.Rodila mu je 12 otrok,vsi preživeli, s potomci imamo stike.Po poklicu je bil mizar,specialist za postelje.Spominjam se prelepih zibk,otroških postelj za bogate,omar,poslikanih skrinj ( slikala je ona) in tapiserij ter ćilimov,ki sta jih prodajala.Ni bil apa le lepota,vsaka postelja je s seboj odnesla urok,izrek,ki je po pripovedovanjih držal,če si ga spoštoval.Slišal sem,da južnaški tepihi pripovedujejo zgodbe,da pa jih rjuhe in postelje o tem do takrat še nič.Dober glas je segel v deveto vas in posteljo sta naročila zakonca on pri 60 ona pri 30,ker v nekaj letih od poroke ni bilo otrok.Stric se je potrudil in naredil da sta bila zadovoljna,pa še kako zadovoljna.Otrok pa še ni bilo.Potem ju je šel obiskat,vseeno ga je skrbelo za dober glas,seveda skupaj s svojo Teuto.Povedal je,da ima postelja mogoče napačno lego,da izza špegla gleda hudiš in da je potrebno opraviti nekaj seans.

    OdgovoriIzbriši
  2. Unknown5. september 2021 ob 02:33

    Avgustu je šlo tako na smeh,da je moral ven,sledila mu je tudi Tamlada.Sedla sta na klop pred vrata in modrovala.Notri pa je Teuta premikala pohištvo in zažigala lovor.na žalost tudi to ni pomagalo in slab glas o prevari s posteljami se je širil,posekl je upadal.Potem pa kar naenkrat obisk pri naših dveh.Tamlada vsa v joku,da ne gre in n egre,kaj če bi naredil novo posteljo.Oh tak prasec pa vseeno bi bil.ne vem če bo dobra sta sklenila Teuta in Avgust,preizkusiti je potrebno našo,ta deluje,poglej vse te otroke.In je teuta dovolila,da je Avgust pokazal Tamladi kako se streže zadevi.Na terapije je potem prišla še večkrat.Čez dolge mesece je prišla kuverta in v njej precej denarja ter obvestilo,da sta se jima rodila dvojčka.Avgust jima je hotel poslati posteljo a Teuta ni dovolila,češ da to prinaša nesrečo.Če so se rodili še kakšni otroci mi naši niso znali povedati,ker ju Tamlada ni več obiskovala.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več