ginekološki odmevi

-

 




Koliko ''ginekologov'' je še danes med nami?


II.
''Ginekološka'' objava je doživela precej odmeva. Nekateri, zlasti starejši, še dobro pomnijo t. i. ''zdravniški kader'', ki je ''obratoval'' na podoben način kot dotični ginekolog.

''Medicinskih sester'', ki to niso bile, je bilo kar nekaj. No, eno sem tudi sama poznala, a moram vsemu navkljub reči, da se je z leti- s prakso, naučila marsičesa. Brez težav je bila tudi mentorica sveže izšolanemu kadru.
Eden od prevarantov se je pred davnimi leti ''prištulil'' celo v operacijsko sobo. Poln sebe je bil prepričan, da bo z lahkoto tudi operiral bolnike. ?Specializacijo'' si je pridobil kot strežnik v neki bolnišnici v Nemčiji. Uradne papirje je z lahkoto kupil. Namero mu je preprečila lastna žena, ki jo je bilo na smrt strah, da bi mož poslal kakšnega bolnika na drugi svet.

V 60 + letih, ko je zlasti na podeželju kronično primanjkovalo zdravnikov, so v nekem ZD, ki je bil že nekaj časa brez njega, zaposlili zdravnika iz ene od bivših republik. Bil je lep, živahen, visok, malo trebušast sicer, zelo zgovoren. Ljudje so ga imeli radi še, potem ko so pristojni ugotovili, da je ''le'‘ medicinski brat brez mature.

*
Zanimivo je bilo tudi pismo, ki ga je poslala Elica. Med drugim piše:'' ….ne vem, zakaj se zgražate zaradi ginekologa! A sploh veste, koliko je takšnih ''ginekologov'' v vrstah tako imenovane alternativne medicine? ! Večina teh, ki kao ''zdravijo'' ljudi z alternativnimi metodami in zdravili, bioenergijo, ''ljudsko medicino'', nimajo ustrezne izobrazbe! Na tisoče Slovencev uživa njihove medikamente, bolj jim zaupajo kot uradni medicini! Za šarlatane se jim nikoli ne zdi škoda denarja, VELIKO DENARJA!''

*
Nekako okoli leta 1960 sta se šla dva nepridiprava -''ginekologa'' (ZDRAVNIK IN POMOČNIK) na teren. Od hiše do hiše po hribovskih vaseh na Dolenjskem. Pregledovala sta vse ženske nad 20 let - pa do 50. Starostno omejitev naj bi jima določili v SB Novo mesto. Bila sta oblečena v belo, z zdravniško torbo in očali. Pobirala tudi plačilo.
Dejavnost sta opravljala več dni, dokler ju niso prepoznali in so ju odpeljali miličniki.
V resnici sta bila iznajdljiva potujoča kramarja in brusilca nožev.
To je bilo res. (Manna Tomasin)
*

Marinka:'' Pri prvi nosečnosti sem morala seveda h ginekologu! Bil je tam en ta prav, malo starejši. A me je na mrtvo osvajal, tako, da že itak tam nikoli ni prijetno, se najmanj pa prvič, ko ti med drugim pove, da bi me on takoj vzel, če me oče otroka noče, pa to sploh ni bila niti tema pogovora, ker sem prišla samo na pregled!''

*

Primer ginekološkega pregleda v Bolnici Brežice...

Ob pleskanju prostorov se je znašel malar, ki je pleskal prostore. Tako in tako je že bil v beli halji. Neka mlada dama mu je nasedla, on pa jo je z veseljem pregledal...
(J. Bratanič)

K.S. :''Rojena sem leta 1948. Ko smo dobili prvega zdravnika, smo bili vsi zelo veseli. Ni bil več mlad, znal se je že prilagoditi potrebam kraja z več kot 5000 prebivalci. Razmere so ga prisilile, da je v popoldanskem času delal tudi kot zobozdravnik, pediater, ginekolog. Po potrebi je ravnal tudi zlomljene ude. Bilo je prav zabavno: dopoldne mi je vrtal po zobeh, popoldne pa ''tam spodaj''.  Škoda, da je začel piti. A tudi, če je komaj stal na nogah, je pomagal pri težkih porodih.''

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več