Rudijeve protinosečniške kroglice

 Rudi je v življenju počel vse sorte, samo delal ni.

Ker delo mu je strašno smrdelo. Na vsake toliko čas je pogruntal kakšno inovacijo in jo prodajal naivnim ljudem.
Ker- to je treba poudariti- Slovenci so bili že od nekdaj zelo naivni.
Preveč.
Ob otvoritvi lokalnega Gasilnega doma so veljaki povedali, da so za mladino kupili tudi mizo za pingpong. Seveda so bili te novice vsi zelo veseli.
Rudi je, ker ni imel drugega dela, navdušene igralce opazoval pri igri, zraven pa tuhtal, kakšne koristi bi še sam potegnil iz te igre.
Potem pa se mu je prikotalila žogica k nogam. Pobral jo je, mehko in voljno in v tistem trenutku se je domislil, za kaj bi jo lahko uporabil.
Ponoči je vdrl v Gasilni dom, to je bila zanj mala malica, in pobral vse pingpong žogice. Njegova mama, ki je bila znana izdelovalka domačih krem in mazil, je imela v shrambi še nekaj zaloge.
Rudi, brihten, kot je bil, se je domislil: v vsak plastični lonček je dal na dno žlico sivkine ali kakšne druge kreme, vanjo pa je potlačil pingpong kroglico. Največ truda, bil je pač nepotrpežljiv, je porabil, ko je vse skupaj zavijal v celofan papir. A do jutra, preden je delo dokončal, je imel še dovolj časa.
Potem je sedel na moped in se s tovorom odpeljal v kakšnih 30 km oddaljeno manjše mestece.
Bil je lepo oblečen, celo kravato si je zavezal pod vratom. Šel je od vrat do vrat in ženskam, ki so mu odprle, prodajal ''protinosečniške kroglice''.
''Kupite jo, poceni je! Vtaknete si jo tam spodaj, malo bolj noter, se za eno uro uležete in počakate, da bo čudežna krema začela delovati.''
Ženske so antinosečniško zadevo z veseljem kupile, ne nazadnje tudi zato, ker ni bila draga. Pa še izgovor so imele, da so lahko malo počivale.
Žal pa nekatere niso natančno sledile navodilu. Kroglico so si porinile malo preveč globoko in je potem niso mogle spraviti ven.
Menda so se od strahu kar ''zaskočile''.
*
Dr. K. J., ki mi je povedal to zgodbo, je na koncu hudomušno dodal: ''Kroglica je nekaj dni res delovala protinosečniško, saj ženske niso mogle imeti spolnih odnosov.
Bilo jih je precej, ki sem jim moral pomagati, da so se rešile te nadloge. Prav zadrževal sem se, da se nisem ob njihovi naivnosti na glas smejal!''


Še ena o naivnosti:

O naivnosti nekoč ...
Pero je skupaj s pajdaši kupil v hrvaškem Gojmirju kombi od veterinarske ambulante.
Bilo je še v Jugoslaviji.
Po uspešni kupčiji, Pero ne bi bil Pero, če ne bi nafehtal še veterinarsko torbo, šprico za injekcije in belo haljo.
Bili so tako zadovoljni in ponosni nad svojo iznajdljivostjo, da so šli takoj v akcijo. Pero je v trgovino kupil flašo malinovca. Kolega pa je postrgal nalepke.
Potem pa so jo mahnili naravnost v Žumberak. Vedeli so, da so mlajši krajani v službi, doma pa so ostali le starejši, s katerimi je šlo lažje.
Namreč: odločili so se, da bodo izvedli splošno obvezno cepljenje kokoši.
Ljudje so jim kar verjeli in plačali za poseg.
Pero je z injekcijo zajel v malinovec, jo porinil med perje in delo je bilo končano. Nekaj najdebelejših kokoši pa so vzeli s seboj za nadaljnje preiskave - seveda zastonj.
Vse bi se dobro izteklo, da ni prišel pravi veterinar iz Ozlja, ki je pokrival ta teren. Sicer so jo zbrisali, ampak jih je milica hitro dobila saj jih je pravi veterinar dobro poznal. (Oto Nemanič)

Morda je slika naslednjega: bojni petelin

Komentarji

  1. Gospa Milena,to,da omogočate tudi nepodpisana pisanja je zelo dobro.Tudi po računalniški pošti se Vam svojega pisma nebi upal poslati,ljudje ponorijo ko umažemo njihov ugled,še večkrat pa mislijo,da smo ga umazali.Če se dovolj potrudimo res iz svojega življenja izkopljemo marsikaj,zgodbe v knjigah,pripovedujejo kako smo živeli in kako živimo.Na žalost se ni nič spremenilo niti po drugi svetovni vojni,razen tega,da smo bolj neodgovorni do svojega telesa.Po drugi vojni so morda res več sexali in to je bilo fantastično.Velik % ljudi potrebuje to naravno dano početje in zelo hudo je kadar tega ne transformirajo in potisnejo nekam.Seveda pride do odklonov.Znebimo se vsega lahko le ko vržemo ven in doživimo odziv.Takrat je pravi trenutek,da nadaljujemo s terapijo.V svoji bližini imam moškega za katerega vem,da je zlorabljal svoje otroke,ker so mi to povedali.Pogovoril sem se z ženo in je najprej zanikala,potem rekla,da brani hčerke kolikor more.Šele po 15 letih zakona se je ločila in država ji je pomagala do stanovanja.Sedaj se tip spravlja na druge otroke.Na zunaj se dela velikega osvajača,nastopa v radijskih oddajah a otroci zopet to in ono,sedaj drugi.Ni hudič,da je naletel na mater,ki se ji ne zdi nič takšnega,da tip šlata njene tri hčerke,le da ima ženska družbo in se postavlja naokoli s fejst dedom.Prišli so kriminalisti a materin odločilen nastop in zanikanje tipa sta naredila svoje.Ko to veš duši, duši in ko to lahko napišem mi je lažje.Veš,vse kar piše pri Tebi preberejo,vem,ker se potem za šankom o tem menijo in Te pribijajo na križ,prebrali bodo tudi moje besede.Upam,da odneha že iz strahu,ker ve,da vemo!šlatanja otrok je eno zelo nizkotno dejanje.Literatura opisuje,da izvrševalci teh kaznivih dejanj nikoli ne priznajo,kot ne priznavajo umorov otrok,to vidimo na filmih.Milena hvala za to krasno možnost in za knjige.Lep dan

    OdgovoriIzbriši
  2. Malo sem zašel,zato nadaljujem.Zanimivo bi bilo,da bi kdo od teh izvrševalcev hudih dejanj kaj napisal.Morda bi se sam zavedel kaj je storil,ker so oni običajno bili sami prej zlorabljeni.
    Si kdo upa razgaliti svojo notranjost narod?

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

SODOMA IN GOMORA

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH