Dober nos je bil marsičemu kos

-

 


Kati S. :''Rojena sem leta 1948. Ko smo dobili prvega zdravnika, smo bili vsi zelo veseli. Ni bil več mlad, znal se je že prilagoditi, med drugim tudi potrebam kraja z več kot 5000 prebivalci. Razmere so ga prisilile, da je v popoldanskem času delal tudi kot zobozdravnik, pediater, ginekolog. Po potrebi je ravnal tudi zlomljene ude. Bilo je prav zabavno: dopoldne mi je vrtal po zobeh, popoldan pa ''tam spodaj''. Škoda, da je začel piti. A tudi, če je komaj stal na nogah, je pomagal pri težkih porodih.''

PS

Še to:

»Moja sestra, ki ima še boljši spomin od mene, je povedala še naslednje:''Nekoč so zdravnika poklicali k neki porodnici, ki je imela popadke. Ko jo je pregledoval, je iz njene nožnice pritekla sperma. Samo zaškrtal je z zobmi. Ko so se začele največje porodne muke, pospremljene z velikimi bolečinami, je poklical njenega moža in mu ukazal, naj se postavi zraven in mu ''pomaga''. Možakar se je dolgo upral, nazadnje se je le vdal in ubogal. Po rojstvu tega otroka, sedmega po vrsti, je imela ženska mir pred spolno nasilnim in agresivnim možem.

*

Miza za ginekološke preglede je bila domače izdelave. Nekoč pride zdravnik k vaškemu mehaniku in ga prosi za pomoč. Ta mu je naredil železno konstrukcijo, na katero sta z zdravnikom pritrdila zgornji del divana. Na tej ''mizi'' je potem pregledal na tisoče žensk.

Ker se je lahko zanesel le na znanje, oči in voh, pripomočkov še v 70 letih ni imel nobenih, je zahteval, da so ženske prihajale na preglede neumite. Najraje je videl, če se niso umile vsaj teden dni. Po vonju je spoznal ali ima ženska vnetje ali pa le manjše težave, ki bodo minile. Tiste, ki so imele menstrualne težave ali močan bel tok, so mu morale prinesti pokazat vložke.

Paciente, ki so imeli želodčne težave, ni le pretipal, povonjal jim je tudi sapo. Bil je odličen diagnostik, redkokdaj se je zmotil.

 

Žal pa ga je zelo sitna, gospodovalna in nadležna žena, ki je nihče ni maral, ves čas spravljala ob živce. Bila je gospa, nikoli ni bila zaposlena, ga je pa izdatno žrla in maltretirala. Ni bil še star 65 let, ko smo ga lahko videvali le za šankom. Gostilničarju se je zelo smilil, odstopil mu je eno od sob za goste in to brezplačno. V njej je dočakal svoj žalostni konec. Vse zaradi ene ženske, ki mu je pila kri!

 

PS2

Tudi njegov sin je zdravnik, a še zdaleč nima očetove karizme. »

 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več