NEKAJ KRATKIH IN VSAKDANJIH ZGODB

*

Res je veliko teh zgodb, a iz časov moje zaposlitve je bilo tudi veliko zobarskih, od tega ogromno goljufij in ljudje so plačevali zato, da so se zastrupili.

 

*

»…je pa moja babica povedala kako so se pri njih ženske ščitile pred nezaželeno nosečnostjo. Doma so imeli čebelarstvo. Ko se je poročila, ji je mama povedala, naj ne rojeva vsako leto, da so otroci potem bolj trdnega zdravja, če so bolj narazen. Pozabila sem točno iz česa je bila narejena neka primitivna diafragma, morda iz čebeljega voska, vse skupaj so namazale z medom in oljem. Menda zelo uspešno. Proisim, sedaj ne delat tega, ni potrebno, čeprav tudi škodljivo mislim da ni.

*

 

Oseba Neznano je komentirala objavo »"Za trenutek naj odloži delo draga mama in naj se poveseli"«

10. jul. 2021

Meni je ta stavek tako zelo hinavski. Lep na začetku, potem se je zdrsal skozi čestitke in pozdrave. Osebno zelo razumem trpljenje žensk nekoč.

Ne si delati utvare, da je danes kaj lažje, kljub možnosti zaslužka in kontracepcije. Sprašujem se, če bi bilo naši mami fer reči skrbna in dobra mama.

Bila je prava laufarca.

Po poklicu komercialistka v veliki trgovini z lesom, se je preganjala po vsem svetu, menjavala ljubimce. Materialno je za nas skrbela, a čustveno pa nismo imeli občutka, da bi obstajala.

Ko se je postarala, je še enkrat rodila. Takrat pa je čisto ponorela: obesila se je na svojega sinčka Ivančka, in vsi smo mu mogli sreči in se z njim ukvarjati. Seveda smo ji morali tudi podpisati, da se že vnaprej odrekamo zapuščini.

Ne vem, no, moja mama si ni zaslužilaniti zgunjcane čestitke ne.

*

 

Med nami Slovenci je zelo veliko krvoskrunstva. Osebno mislim,da zato, ker si na zunaj predstavljamo, da živimo v nekih pravljičnih srečnih družinah, znotraj pa počnemo svinjarije, ker mislimo, da jih zaradi pravljične kulise lahko.

Poznam veliko ljudi, ki se počutijo ugledne in zadovoljne če se razkazujejo s familijo.

Mene ne morejo preslepiti. Preveč vem o njih. Tudi o motivih za poroko. Ti so včasih povsem drugačni, kot se na videz zdi.

Nek XX se je sicer poročil, ni pa bil pripravljen na zadovoljevanje spolnih potreb svoje žene. Zakon je razpadel.

Sodelavec, za katerega smo vsi vedeli, kako in kaj, se je poročil, da je skril svoja nagnjenja.

Sošolka iz OŠ je pristala na poroko s precej starejšim očetovim poslovnim partnerjem. Rodila mu je celo otroka. Potem pa se je od njega kmalu ločila in si zagotovila visoke alimente. Zdaj ne hodi v službo, menjava moške, za otroka skrbi pa njena mati.

V naši bližini je živela družina, ja na zunaj srečna družina. Sreča je počila,ko so zunanji opazovalci in spremljevalci ali vaške klepetulje ugotovili,da njihov duševno prizadeti sin pri 16 letih naskakuje mlajši sestrici. Starši očitno niso vedeli, kako urediti ta problem, niso si priznali, da ima lahko tudi ''takšen'' sin spolne potrebe. Šolska strokovna služba je naredila halo, na CSD so naredili halo, a so čez nekaj mesecev vse potlačili in živeli naprej, kot da je vase ok.

Mi, sosedje, pa smo, žal opazovali propadanje deklic. Punci sta sedaj v tujini na zdravljenju od drog, starša pa sina sprehajata po mestu, hodijo skupaj v toplice. Ljudje se oziramo, kažemo s prstom,uni pa kažejo lepo sliko srečne družine. Ni da ni Milena.

*

Rodil sem se leta 1960, in to v manjšem slovenskem mestu. Starši so imeli kmetijo, k nam so hodili po mleko, jajca, krompir, jeseni po meso od prašiča in krave. Vsi smo garali od jutra do večera, tudi otroci. Komaj smo se preživljali zaradi visokih davkov. Naš sosed je bil mizar, tudi on je skupaj s sinom garal od jutra do večera. Ko je kupil avto, so bili tisti, ki so polovico dneva na terasi pili kavo, najbolj nevoščljivi. Potem je šel njegov sin za 3 leta delat v Nemčiji. Njegov oče je prosil mojega brata, da mu pomaga pri delu. Velikokrat sem se jima pridružil tudi jaz, čeravno sem imel komaj trinajst let.

Nekoč smo menjavali okna v nekem vikendu v okolici Savudrije. Bogata ljubljanska družina, kakšno razkošje! Spominjam se pozlačenih pip, ki so jih imeli v kopalnici. Žal se je mojster zelo zaklal, ker je mislil, da mu bodo plačali, pa še napitnino dali. Več kot osem mesecev jih je fehtal za denar, a so mu na koncu plačali veliko manj z izgovorom, da je bil pri delu površen.

Njihovi sosedje na morju se niso strinjali, saj smo naslednjo jesen menjali okna tudi pri njih. Bili so znana gledališka družina, vse so plačali, kot je bilo treba. Pri menjavi oken sem pomagal tudi še pri drugih vikendih. Sami Ljubljančani, ki so imeli veliko denarja. Že takrat mi ni bilo jasno, kako to, saj so bili celo poletje na morju. Moj sosed pa je mizaril od jutra do večera tudi poleti.

*

Hvaležen sem ti, da pišeš tudi o žirovskih čevljarjih. Tudi moj oče je bil eden od njih, pa ti ne bom povedal, kdo. Dopoldne je delal v Alpini, popoldne je pomagal malo pri enem malo pri drugem. S popoldanskimi zaslužki je plačeval internat zame in za sestro. Oba sva doštudirala, imava solidne plače. Oče je nama pomagal pri gradnji hiše, pomagal mi je (sestri ni bilo treba) pri nakupu avtomobila. Včasih sem ga vprašal, od kod mu denar. Pa mi je odgovoril, naj se ne bojim, da je ves od poštenega dela. ''Z mamo ga imava tudi zato, ker si sama nič ne privoščiva.'' Pa si res nista. Na morje sta šla za en dan z avtobusom, ki je vozil v Alpinin Zlatorog pri Umagu. Pa sta bila vseeno srečna. Tudi danes, ko imata zelo revno pokojnino, ne jamrata. Švinglala pa nista nikoli, zato pa lahko mirno spita.