Po klancu gor pa malo dol

 

 

RENATA:«Prebiram vaš blog in druge zapise, ter seveda knjige, ki so naravnost odlične in velikega zgodovinskega pomena.

Zadrti Slovenci se izogibamo vsega, za kar so nam v zgodnji mladosti vcepili, da je grdo, grešno, neobičajno ter nedopadljivo Bogu. Tudi sama sem šele nedolgo nazaj, da ne rečem na stara leta, osvobodila predsodkov, in to po poroki z bistveno mlajšim moškim. Naj vam raje ne zaupam, koliko je med nama starostne razlike!

Življenje žensk me je vedno zanimalo in zelo me je bolelo varanje ter domače nasilje. Na potovanjih po svetu sem prišla do zaključka,da slovenske žene trpijo bolj kakor nekatere v muslimanskem svetu, pa drugič o tem, danes o modrcih in gatah, ker je ta tema sedaj aktualna.

*

Vzgajala me je stara mama. Rekli so ji "tanobelAngela",ker je služila v Ljubljani pri nekem odvetniku. Njegova žena ji je poklanjala oblačila, ne samo zanjo, temveč za vso družino. Znala je šivati in na cesti je nisi ločil od ljubljanskih dam, še na starost ne.

Kadar sva bili sami, se ni skrivala: imela je povešen trebuh, ki je bil še bolj opazen zaradi širokih, debelih gat, po sredi krepko rumeno rjavih. Njeni joški so bili gromozanski joški. Največkrat je nosila majico, ki je imela zadaj gumbe. Na sebi jo je imela podnevi in ponoči, zakaj bi se po nepotrebnem preoblačila!

Kopali sva se v kuhinji, kljub temu,da smo imeli kopalnico. Čeber je bil zanjo čez vse. Obed je zmeraj potekal ob sobotah. Potem sva včasih, kar nazaj oblekli kar sva že prej slekli. Ob nastopu menstruacije je razrezala stare frotiraste brisače ali pa tiste grobe platnene. Na zalogi jih je imela za nekaj življenj!

V OŠ sem se prvič srečala z malo drugačno higieno. Učiteljica je mene in še nekaj punc hitro opozorila na smrad in neumivanje.

Največ dela je imela z menoj saj se stara mama ni kar tako dala ''spreobrniti''.

»Kaj mi bo neka učiteljica, neka smrklja pametovala, kako naj skrbimo za čistočo!« se je jezila.

Namesto pogostejšega kopanja me je polivala s kolonjsko. Pisalo se je leto 1960, jaz pa sem dan za dnem hodila v eno od ljubljanskih šolo polita z kolonjsko! Ni čudno,da me sošolci niso marali, čeprav sem dosegala nadpovprečne rezultate.

Po prihodu v internat se je marsikaj spremenilo. Socialna delavka mi je nakupila za eno torbo perila in pižam,imele smo tudi kontrolo,higiena se mi je počasi usedla v podzavest, in še danes,ko imam inkontinenco zelo pazim na čistočo. Tena vložki, umivanje s posebnim milom. Vsake toliko časa se spomnim babice in na njeno ''umivanje'' s kolonsko. Prav na smeh mi gre!«

 

SABINA:«Bom povedala, kako je bilo, ko sem se zaljubila v Cigana. Ob Masarykovi ulici, blizu železniške postaje, je bil lokal, koder so nekaj časa igrali Cigani. Srce parajoče melodije so se usedle v mojo nedolžno dušo.

Igral jih je Bursa, pel njegov brat. Hitro je opazil moje navdušenje, ni minilo veliko, da sva končala za Savo v vročem objemu. Še danes se spomnim: pod širokimi črnimi hlačami je nosil  temno rdeče kopalke, po sredi, preko lulčka pa je bila široka, morda nekoč bela četa. Ob strani so se kopalke zavezovale. Bil je zelo sramežljiv,hitro jih je nazaj nataknil, a nikoli, ma nikoli jih ne pozabim.

K sreči se me je kmalu naveličal, sicer bi videla še kaj več kot le zunanjost kopalk.

Leta kasneje sem to skrivnost zaupala prijateljici,ki je bila poročena z zelo kulturnim Romom. Povedala mi je, da njihovi moški še danes ne nosijo gat. Če že, imajo na sebi kopalke, najpogostejo pa so brez.

Zelo zanimivo je tudi to, da kljub neumivanju ne smrdijo. Vsaj meni moj Bursa ni nikoli smrdel, čudno kajne?

Sedanji mož, čeprav sva že stara, se vsak dan preobleče in ni ga čez prave turške boksarce! 😊

 

LEONARDA:« Brat je imel v OŠ učiteljico angleščine, ki se je imenovala Micka. Bila je prava kmečka butara, ki so jo poslali v šole zato,ker je bila pregrda za poroko. Vsaj tako se je govorilo. Med vojno je še fašisti niso marali. Je pa zato štiri leta delala za OF. Otroci so se iz nje delali norca, ker je hodila oblečena kot kuharica.

Učila je tudi po vojni.

Poredni fantje so imeli navado,da so na čevelj navezali ogledalce in jih postavljali dekletom pod oblekce. Nekoč je mimo brata prišla Micka. Iztegnil je nogo in skoraj bi padla. Ogledalca ni opazila, se je le razjezila zaradi objestnosti. Ko je brata sošolec vprašal, kaj je videl v ogledalcu, mu je odgovoril: »Micka je imela tardečo in raztrgane gate.« Sledil je smeh za ukor po ravnatelju

Ko je bil brat že odrasel fant, nekoč sreča Micko na cesti. Šel bi že mimo, če mu ne bi postalo žal zaradi mladostne objestnosti.

Takoj se je spomnila, kako zelo poreden je bil.

»Vse imam zapisano, vse vaše objestnosti, le pridi na obisk. Ti še kaj povem, če si pozabil.« Potem je zapela ''Trla baba lan'' in odkrevsljala.

Med počitnicami je bil sam doma, dolgčas po dolgem in počez. Pa gre na bencinsko pumpo, kupi bombonjero in umetno rdečo vrtnico, drugačnih niso imeli.

Obišče Micko, tam je preživel zanimiv večer z veliko očitki kakšen lump je bil. Kmalu je nanjo pozabil, življenje je pač teklo dalje.

Čez čas pa od prijateljice izve, da ji je Micka podarila rdečo vrtnico in bombonjero. Brat je zastrigel z ušesi.

»Saj so lepe rdeče čipkaste hlačke, le malo premajhne so mi!« še doda prijateljica, ki kar ni mogla verjeti, da je takšno, precej nenavadno darilo dobila prav od Micke.

Šele tedaj je bratu padlo na pamet, kakšno ''sexy'' darilo je nehote odnesel svoji učiteljici.

Micke nikoli več ni srečal in še danes ne ve, ali je sama ugotovila, da je bila vrtnica umetelno zložena v čipkaste sexy spodnjičke ali pa je njegovo darilo podarila naprej, kar tako, ker drugega ni imela pri roki.

Malo mu je bilo vseeno nerodno, zato se je njeni hiši na daleč izognil, če se je le mogel.