IZTOKOVA ZGODBA

-



*
''Tudi moj oče je bil zaposlen na ljudski milici. Sprašujem se, če ne bi bilo bolje, da ga nikoli nisem srečal? Vem, da otroci rinejo za starši, ko jih oni odklonijo, a to prinese še večje razočaranje. Oče me je vsaj vzdrževal, mnogi se temu izognejo.
Moj oče je izhajal iz tega, da ima vedno prav in da je dobro tako, kot on odloči. To, da ima še kdo čustva in občutke, ga ni zanimalo.
Še hišo je gradil brez gradbenega dovoljenja. »Kaj mi pa morejo!« je govoril. Potem sem jo moral jaz na svoje stroške podret, to so mu 'mogli'. Resnično je bil bedak in brezobzirnež. Mama je bila po eni strani žrtev, po drugi ga je bila vredna. Živeli smo približno takole:
Najprej podstrešnica, 2 sobi in kuhinja, kopalnica v pralnici, v kleti. Pozimi smo bili bolj packi, premrzlo za pranje, čista je bila le uniforma, tuširal se ravno tako ni. Mama isto. V vsakodnevnih pogovorih je bila pomembna le njegova služba ter mamin podli šef, s katerim so ga običajno skupaj pili. Za šolo nista nikoli vprašala, kljub temu imamo vsi njuni otroci vsaj srednjo šolo. Razen za prvi maj, ko smo šli na Rožnik, nismo nikoli nikamor hodili, ker je imel vedno dežurstva. Častili smo tudi Božič, jaslice so bile skrite na vrtečem krožniku v omari, vse dokler ni sestra nekoč, ko so bili kolegi na obisku, odprla omare in pokazala očetovim sodelavcem finto.
Potem tudi Božiča nismo več praznovali in mama je bila tepena, čeprav se je vsega izmislila očetova mama. Poseben dan je bila nedelja.
Za kosilo je bil vedno doma, nacukala sta se ga z mamo, skregala, stepla, potem divje sexala, včasih pri odprtih vratih.
Ne, moralistična pa nista bila kaj dosti!
»Mularija v sobo, ate ima deu.«
Gabila sta se mi z vzdihovanjem in kričanjem.
Stari se je po drugi strani delal velikega človekoljuba. Nekje na forumu sem prebral, kako so po letu 1960 reševali nasilje v družini in moram potrditi, da je oče govoril isto. Ko so se nekje stepli, so otroci pridrveli k miličniku kar na dom, ta je zdirjal k pretepačem in najbolj nasilnega nalomil.
Niso bili vedno moški tisti, ki so pijani razgrajali. Naša spodnja soseda in njena sestra sta se tudi obe spravili na moža in bili sta vsaj za glavo večji od njega. Pa toliko otrok, ki so gledali!
No, kadar je izvajal nasilje kakšen partijski funkcionar, je bil postopek drugačen. Miličnik je nesel šnopc s seboj in sta ga prijateljsko pila z nasilnežem, dokler ni omagal. Takšnih se ni teplo.
Koliko ljubic je moj stari imel ne vem, ni jih pa bilo malo. Včasih je katera prišla zvonit mami, in ta jih je vedno v miru poslušala in tolažila. Jim je tudi resno povedala, da je tega vajena in da se ne bo ločil, pa se res ni.
Ko je pričel zidati se je malo zresnil, a midva sva končala, ko sem opazil, da želi šlatati mojo punco. Ne vem, morda bi res bolje živel, če ga ne bi poznal.''

Komentarji

  1. Anonimni13. maj 2021 ob 03:44

    Da opravljaš določene poklice moraš imeti zato ustrezen značaj.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc, ki je navajen
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalkanja. Enk
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi moške
Preberite več