Nezaželeni otroci

 

Draga Milena,

 

Prebiram komentarje vaših prijateljev in se čudim: ali so ti ljudje vse življenje živeli zaviti v vato? Niso nikoli naleteli na takšno ''Fani'' v soseščini, med sorodniki? Kakšno srečo imajo!

Jaz sem do 18 leta živel v rejništvu. Nekoč bom napisal knjigo o otrocih, s katerimi sem preživel mladost. Vsak od njih je prišel v rejništvo zaradi kakšne ''Fani'', le da je bila to njegova lastna mati! Ja, prav ste slišali! V Sloveniji živi na tisoče mater, ki so bile in so še tisočkrat hujše od Fani!

Pri meni so šele pri treh letih prvič opazili, da je na moji koži nekdo ugašal cigarete! Pri treh letih! Pa sem bil predtem večkrat pri zdravniku, obiskoval sem tudi vrtec, sicer res zelo neredno, a sem ga! Mama se je pred zdravnico ''bridko'' zjokala, da ima nasilnega partnerja, pred katerim me mora braniti, da mi ne naredi še kaj hujšega. Zdravnica ji je verjela! Ja, verjela! Resnica je bila drugačna! Mama je na meni ugašala cigarete, luzer, s katerim je živela, me je pa branil pred njo.

Učiteljici v 1. razredu se imam zahvaliti, da sem lahko odšel od matere, ki me je fizično zlorabljala od rojstva naprej. Učiteljica se je zavzela zame in vztrajala, da so me materi odvzeli in dali v rejo. Večno ji bom hvaležen.

Pri prvih rejnikih mi ni bilo dobro. On je pil, ona je kar naprej kričala. V sobici, ki smo jo imeli v mrzli kleti, smo se stiskali trije. Aleš je ves čas molčal. Tudi v šoli, med poukom. Spolna izraba, ki jo je doživljal s strani maminega partnerja. Mama je zanjo vedela.

Boruta je rodila ženska s posebnimi potrebami. Po čudežu je bilo z njim vse v redu. Njegovi stari starši so ga doma skrivali, zapirali v temno shrambo, ga tepli, maltretirali, poniževali. Rešili so ga lovci, ki so ga vsega premraženega našli ob štirih zjutraj v gozdu. Zaradi njega je bila v sobi tudi ponoči prižgana luč.

Drug do drugega smo bili takšni, kot so nas naučili odrasli. Klali smo se med seboj, se poniževali, zmerjali, si nagajali. Skoraj leto dni ni bilo nič bolje, kot je bilo predtem pri mami.

Potem je prišlo do prijave, rejnici so nas odvzeli in nas dali drugam. Prišel sem k ''mami'' Cilki, pri kateri sem ostal do osemnajstega leta. K njej se še zmeraj vračam, ker je dobra kot kruh.

Spoznal sem Polonco. Imela je osem let, ko je prišla v rejništvo. Predtem je živela pri nasilni, zadrogirani materi. Zakaj je niso odvzeli že prej? Zato, da ne bi mati izgubila vira dohodka (otroški dodatek).

Lenko je njena mati že pri dobrem letu tudi za več dni puščala samo, ko je z različnimi moškimi odhajala na krajše vikend dopuste. Socialna je to vedela, saj so jih sosedje nenehno opozarjali, a so materi verjeli. Po njihovem mnenju je bila ''neverjetno urejena in skrbna''.

Lenart je živel z materjo in štirimi kužki. Zanje je mati skrbela več kot zgledno, Lenarta je zanemarjala. Ko je bil sam doma, je veliko jokal. Spet so bili ''sitni'' sosedje zaslužni, da se je rešil iz pekla zla.

Za nas, rejence, bi bilo najbolje, če bi nas dali v posvojitev. Ženska, ki ni sposobna biti mama v prvih dneh in letih našega življenja, ni tega sposobna niti kasneje.

Vsi moji prijatelji, ki so se iz rejništva vrnili nazaj k materam, so prišli z dežja pod kap.

Ne vem, zakaj država tega ne vidi.

Jaz sem imel srečo, da sem pristal pri mami Cilki. Vsi nimajo take sreče, ker so tudi rejnice takšne in drugačne. Lahko sem študiral, končal sem prvo stopnjo, se zaposlil, pri osemindvajsetih sem se poročil, imam sina in hčerko ter zelo razumevajočo ženo. Če kdaj slučajno srečam žensko, ki me je rodila, se travme vrnejo in imam kar nekaj težav, da ponovno pridem k sebi.

Vse, ki dvomite, da ženske, kot je Fani obstajajo, lepo prosim, da bolj pazljivo prisluhnete otrokom, ki v soseščini jokajo, ki gledajo v tla, ko gredo mimo vas. Če je majhen otrok nasilen, je doma nekaj narobe. Če šestletniki lulajo v hlače, je doma nekaj zelo narobe. Ne bodite slepi, pa boste videli, da je žensk, ki so neprimerne matere, veliko več, kot si mislite!!

Aleks