Prefriganki
Ženske so bile tudi v starih časih lisice. Nekaterim je bilo to, da so moške vlekle za nos, pisano na kožo.
Zmeraj, ko sem naletela na zgodbo o kakšni prefriganki, ki se ni držala ustaljenih
navad in običajev, me je razveselilo.
Ena takšnih je bila Zofija.
Okoli leta 1950 se je sama lotila gradnje hiše, saj je njen mož delal v
koroških gozdovih in se je bolj poredko vračal domov. Nekoč ji je za plačilo
zmanjkalo denarja, zato je naredila načrt, kako pretentati zidarja, da bo
vseeno dokončal svoje delo. Ko ga je zagledala na odru, ga je poklicala v
kuhinjo. Kava je bila takrat prava dragocenost, vseeno jo je žrtvovala
skodelico za mojstra. Ko je stopil mimo nje, ga je nehote prijela med nogami. Baje je bil možakar – tako je v
kasnejših letih neštetokrat razlagal tudi za šankom – tako zmeden, da ji je od same sreče zastonj pozidal vso
hišo. Naokoli pa je govoril, da je v tistem trenutku videl nebesa, in je samo
iskal priložnosti, da bi se sladko dejanje ponovilo.
Martini se ni ljubilo delati. Pa se je domislila, kako bi pretentala svojo usodo. Kot potovka je začela po večjih krajih prodajati domač med. Povsod, kjer se je ustavila, je prej ali slej našla poročenega moškega, ki jo je izkoristil.
Bila je presrečna, ko je zanosila. Poiskala je svoje ljubčke in jim zagrozila, da bo raztrobila po vsej vasi, da so jo onečastili, če ji ne bodo pomagali. Večina med njimi ji je rada ustregla. Denarja sicer ni dobila, dali so ji drva in poljske pridelke. Kar lepo je živela na račun moške naivnosti.
Srečo je poskusila tudi med 2. sv. vojno. Nasedel ji je nemški vojak Hans, ki je bil doma iz Ardenov. Imel jo je rad, menda jo je bil pripravljen odpeljati s seboj v domovino. Žal je stopil na mino, odtrgalo mu je nogo, takšnega pa tudi Martina ni več marala.
Zadnji, ki ga je povlekla za nos, je bil Lojze. stara je bila že 48 let, ko ga je spoznala na neki sindikalni, povojni veselici. Za hčerko, ki jo je rodila, je plačeval vrsto let. Pa še rad jo je imel. Hčerki je bilo sumljivo, da je mama o njenem očetu tako grdo govorila. Ko so začeli preverjati očetovstvo z DNK, je žrtvovala 600 DEM.
Rezultati ji niso bili všeč. Lojze ni bil njen oče.
Kdo je bil, ji mama ni nikoli povedala. Verjetno zato ne, ker še sama ni vedela.
med prefrignkami se je znašla tudi moja babi in pred odhodom za mavrico se je rada s tem pohvalila.Njo je v takšno stisko potisnila sodnija.Mož jo je zapustil in ostala ji je le moja mama,ostala dva otroka sta bila dodeljena v varstvo in vzgojo bivšemu.Tip se je ločil in si našel drugo,bil pa je zelo bogat že v tistih cajtih.tako so ji določili preživnino,ki je nikakor ni zmogla,ne glede na to,da je delala po 10 ur na dan.Z mojo mamo,ki ni bila njegova bi stradali.Preživnine od prvega ni dobila,ker ji je dal lažne podatke in ga nikoli niso našli.No delala pa je v trafiki v turističnem kraju.Ko je bila največja sezona je vedno prirejala cene.na figurice je nalepila včasih dvakratno ceno in tujcem je bilo vseeno.leta in leta je to počela in nikoli ji kaj ni štimalo ali pa da bi jo dobili.Doma so izdelovali šnops tudi tega je prodajala pa še kaj.Včasih mi pade na glavo obsojanje,po drugi strani pa,kaj je bilo to zaeno sodno odločanje,mar niso videli da ima še enega otroka,za katerega je bilo potrebno skrbeti?
OdgovoriIzbrišimo0ja mama pravi,da CSDeji tudi včasih niso bili tako razumevajoči kot se sedaj pripoveduje.če ženska ni povedala od koga je otrok so jo kaznovali s tem,da so zavrnili pomoč v denarju.tega,da so se moški zlagali niso hoteli verjeti.vedno trobezljajo,vse v korist otrok,meni se zdi,da je velikokrat največja korist rešen spis posamezne delavke ali pa delavca.
OdgovoriIzbrišiEhh... Pardon, take si pa - po mojem mnenju - res ne zaslužijo, da bi jim kdo ploskal. (Seveda ne govorim o ženskah, ki so jih razmere dejansko prisilile v prostitucijo.)
OdgovoriIzbrišiNe obsojam drugih; iskreno mi ni mar, kaj počnejo, če le pri tem ne povzročijo škode drugim živim bitjem. Ampak posredno kar hvaliti tu opisane načine "prefriganosti" (ki že sicer ni ravno simpatična lastnost, ker daje slutiti zvijačnost) se mi ne zdi ravno okusno. Predvsem pa se mi ne zdi umestno, da se enači s tem, da se nekdo ne drži "ustaljenih navad in običajev". Tudi jaz se jih ne, nikoli se jih nisem, in to v pomembnih zadevah; ampak ob tovrstni "prefriganosti" bi samo sebe pljunila v ogledalo.
Ploskajmo raje takim, ki se ne držijo ustaljenih navad in običajev, kot so jamranje, mrkogledost, sebičnost, nesramnost, pohlep, zavist, pa še kaj bi se našlo.