Zgodbe iz življenja

 


Starši se včasih nerazumno pokorijo svojim otrokom. Moja najboljša prijateljica se je pri 65 umaknila v Dom upokojencev, koder je nihče več ne obiskuje in je dobesedno ne šmirglajo. Hiša, posestvo in obrt propada, ne znajo voditi, kar so dobili. Pri nas je bilo obratno. 30 let vzdrževanja, nakar je podedoval brat, ki me je vrgel ven. Tožba za odškodnino 10.000 EUR za vložek in delo. Sprašujem se, kakšna karma ali kaj je med generacijami, da prihaja do takšnih nesoglasij in tako hudih stvari? Ko ljudi sprašuješ, slišiš, da so imeli vsi srečna otroštva,ko se poglobiš v zgodbe, je konstantno nekaj narobe. Mi lahko kdo pomaga?

 

***.

Cenjena gospa Milena, pri vas imam možnost, da opišem žensko brez srca, ki mi je dolga leta uničevala življenje. V okolici je bila tako zelo cenjena, tudi vsa njena širša družina,da bi mi, če bi pokazala s prstom nanjo, vsi rekli, da lažem, tako kot mi ne bi nihče verjel,da se je zgodilo, kar se je.

Pri 17 so me starši pustili doma, šli so zidat vikend. K sebi me je zvabil njen mož, bil je tudi on sam doma. Fino se mi je zdelo, da se je pogovarjal z menoj ,bil je znan športnik. Peljal me je v zgornje nadstropje,češ, da ima čelade v spalnici in… zgodilo se je. Bila sem poškodovana, precej sem krvavela.

Babica me je odpeljala k zdravniku....ne spominjam se kaj se je tam dogajalo, od tega je skoraj 50 let, a končalo se je tako, da je moj oče zahteval, da se grem opravičiti njegovi ženi.

Nisem se počutila krivo, zato sem odklonila to dejanje, bila sem tepena do kosti kot temu rečejo. Za vse so obdolžili mene.

Tu se še ni končalo,ker sem zanosila. Nagnali so me na splav in na zdravniški pregled me je spremljala njegova žena. Seveda so sledila zaslišanja, s kom sem še bila. Moji materi je bilo pomembnejši odnos s sosedo kot to, kaj čuti njen otrok.

Soseda mi je uprizorila maščevalne pohode, ki so trajali 20 let, morda celo malo več.

Ne vem zakaj, morda to, da sem psihiatrično zbolela zgolj sovpada z dejanjem, težko je reči, a dejstvo je,da sem komaj končala srednjo šolo in še to ob podpori zdravnikov.

Fakulteta mi je prvi 2 leti odlično šla,potem kot bi odrezal in zaposlila sem se.

Na žalost mi je umrla mama,  oče se je odselil in ostala sem zraven sosedov v starem prebivališču. Tam je bilo hudo živeti, a oče mi je dolga leta obljubljal, da bomo prodali in se bom lahko odselila. Na žalost nisem bila psihično sposobna, da bi živela sama.

Vsa ta leta se je soseda izživljala nad menoj in mi nagajala. Glasna glasba,takoj klicala očeta, hišna zabava itd.

Res je, včasih smo delali štalo, imeli smo 22, 27 let in obiski so me osrečevali..

Najin zadnji konflikt je bil, ko me je videla v službi delati s strankami je nadrejenim sporočila, da sem se zdravila na psihiatriji in da za delo z ljudmi nisem primerna. Zato sem izgubila službo. Še in še bi lahko naštevala.

Za to, kar se je zgodilo je vedno in izključno dolžila mene.

 

***.

Draga gospa Milena, odkar je tako, je tudi toliko ljudi nesrečnih. Imam skoraj 70 let in veliko sem preživela, od tega, da so mi doma rekli, da sem grda in naj takoj vzamem moža,ki me bo zasnubil, da se spokam v varen družinski okvir, do tega, da so zahtevali študij, ki ga nisem zmogla in me žalili zaradi neuspeha.

"Kup let letanja potem okrog kozmetičark, modnih šivilj, ki so me smešile in folšljivih prijateljic, ki so mislile,da mi gre idealno, ker sem na koncu z urejenostjo pretiravala. Ne bom rekla,da me je osrečilo,ko sva z možem prišla na kant, bilo je noro težko in je še danes - zaradi nizkih penzij, a odšla sva stran, v drugo vas, koder naju niso poznali.

Novo okolje je naju osvobodilo.

Obdelovanje zemlje na vrtičku, rožice okrog najete hiše, nekaj manjših živalih in narava, ki nama govori, da je dostojanstveno staranje nekaj fantastičnega, da je vseeno, kaj imaš na sebi le da je čisto, da so okrog ljudje, ki te tako ali tako gledajo kot čudež in je potem na vsej črti vseeno kako in kaj...

Zadovoljna sva z naravo, živalmi in tistimi posamezniki,ki naju sprejemajo. Reklame izklapljava in živiva za vsak dan.

Izstopila sva iz vsega v svet narave, bliže Bogu. Hvala,da ste mi omogočili, da to povem.Objem.

 

***.

Prebiram strokovno literaturo, da so moški nasilni. Mislim, da o tem piše tudi ga. Nataša Vanček ravno v diplomski nalogi. Ja, delno drži, a premalo je raziskana ženska zloba.

Sama sem bila ljubosumna in lepšo ter sposobnejšo kolegico izrinila iz službe. Na to nisem ponosna, a dala sem prednost sebi. Fasala sem jih trojno.

Moja najboljša prijateljica je zanosila z mojim možem. Pogovorili smo se, da bo takoj priznal, otrok bo del družine in ona ima še vedno vstop k nam.

Bedarija.

Ločiti bi se morala prej. Leta in leta je šuntala mojega moža potem proti meni, tudi otrok mi je dolgo pripovedoval, kaj vse slabo delam in kako sem ga srala v srednji šoli.

Črnila me je tudi pred učiteljicami mojih otrok. Potem si je izmislila, da ima moj mož spet ljubico. Leta in leta nagajanja, ker sem jima oprostila skok čez plot. Ločila sem se potem jaz in možu pojasnila, da takšnih jebanj ne prenesem več. Mož me je zelo prosil, naj ne odidem in tudi zdaj ni z njo.

Zadnje kar mi je naredila, odšla je na šolo, koder sem honorarno delala in rekla, da pijem in maltretiram otroke. Kje so meje ženski zlobi?

 

***.

Poglej jaz sem se prvič poročila zaradi dogovora. Starši so bili tako nasilni, da sem morala od doma pa dobesedno bilo kam.

S tipom sva se zmenila, da se poročiva le zato, da dobiva stanovanje, skupaj pa ne bova imela nič. V službi so nasedli in dodelili stanovanje, a nasedla ladja sem bila tudi jaz. Tip me je pričel dobesedno posiljevati, skoraj vsak dan je hotel sex. Odšla sem in prijavila krivo poroko, a on je imel dokaze,da imam tipa in jih je predočil, da sem ga varala ter seveda vse zanikal. Izgubila sem vse in še danes sem podnajmenica. Poroka iz koristoljubja ja, a potem moraš še več prenesti kot če bi urejala svoje težave sama.

***.

Avgust je bil moj stari stric. Vojskoval se je že pred SV v Srbiji in Makedoniji, od tam je pripeljal ženo po imenu Teuta. Rodila mu je 12 otrok,vsi preživeli, s potomci imamo stike. Po poklicu je bil mizar,specialist za postelje. Spominjam se prelepih zibk,otroških postelj za bogate,omar,poslikanih skrinj ( slikala je ona) in tapiserij ter ćilimov,ki sta jih prodajala.

Postelje niso bile samo lepe, postelja je s seboj odnesla urok, izrek,ki je po pripovedovanjih držal, če si ga spoštoval. Slišal sem,da južnjaški tepihi pripovedujejo zgodbe, da pa jih rjuhe in postelje?

O tem pa nič.

Dober glas je segel v deveto vas in posteljo sta naročila zakonca, on pri 60 ona pri 30. Ker v nekaj letih od poroke ni bilo otrok, se je tudi stric potrudil in naredil da sta bila zadovoljna, pa še kako zadovoljna.

Otrok pa še zmeraj ni bilo.

Potem ju je šel obiskat, ne nazadnje ga je skrbelo za dober glas. Z njim je bila tudi Teuta. Zakoncema je omenil, da ima postelja mogoče napačno lego, da izza špegla gleda hudič, in da je potrebno opraviti nekaj seans.

 Avgustu je šlo tako na smeh, da je moral ven, sledila mu je tudi mlada žena. Sedla sta na klop pred vrata in modrovala. Notri pa je Teuta premikala pohištvo in zažigala lovor.

Na žalost tudi to ni pomagalo in slab glas o prevari s posteljami se je širil, posel je upadal. Potem pride na obisk mlada žena in v solzah prosi, če bi stric naredil novo posteljo.

Nemogoča želja! Potem so staknili glave in Teuta in Avgust sta predlagala, da bi mlada žena najprej preizkusila njuno posteljo. Teuta je mirno dovolila, da je Avgust pokazal Tamladi,  kako se streže zadevi.

Na terapije je potem prišla še večkrat.

Čez dolge mesece je prišla ovojnica in v njej precej denarja ter obvestilo, da sta se rodila dvojčka. Avgust jima je hotel poslati postelji zanju, a Teuta ni dovolila, češ da to prinaša nesrečo.

Če so se rodili še kakšni otroci, mi naši niso znali povedati.

 fotka

Komentarji

  1. Moj odgovor se nanaša na danes objavljeno zgodbo na FB in na zgornje.Svojima staršema sem neizmerno hvalžna,da smo živeli in se nista grebla za materijalne dobrine,še manj za kakšne bajte,ki so Slovencem izsesale kri in življenje spremenile v suženjstvo.Moji stari starši so bili tudi tega kova,nobenega morja,smućanja,za praznike so pekli čebulo,bučke,koruzo in za vsakega ko piščeta.Tako so se navadili in tudi ko je hiša ostala prazna sta s tem nadaljevala.Mi smo živeli kot najemniki v neprofitnem stanovanju.Moja sta bila oba učitelja a je oče prodajal knjige,tako da je še dodatno zaslužil.Ni bilo bogato življenje a praznikov in dopustov smo se veselili do neba,vedno smo kam sli.Najprej življenje potem zidovi.Trditev,da stene vpijajo dogodke in vračajo energije je še kako pravilna,lepe hiše v katerih se koljejo,socialci pa zabavao ker nimajo skrbi ker še za stanovanja poskrbi država.

    OdgovoriIzbriši
  2. Draga Milena,iz Tvojega bloga ne zelim narediti klepetalnice,a vseeno,nekaj me se zanima.KAko je mama sprejela tvojega moza in kaksno poroko sta imela,pa Tvoja porocna obleka,kje si jo kupila npr.Potem kako sta gradila?Ti je moz kdaj pojasnil zakaj je imel crne trenutke?Midva sva na poti okrevanja,grebem po preteklosti,da bom lahko usmerjala sedanjost.Moci sem si kar nabrala,Ti jih imas pa se bistveno vec.Upam,da nisem prevec vsiljiva,sicer pa obvladas tecneze.Lp bodi mi kar najbolje in cakam novo knjigo

    OdgovoriIzbriši
  3. Spoštovana ga.Milena,tudi v naši familiji zbiramo knjige,ki ste jih objavili in vsakodnevno čakamo kaj bo novega v obliki črtic.Žal ne prebirate teh pripomb,ker tudi mene bi veselil odgovor na zgornje vprašanje.V zvezi s družinsko srečo nam zaupa veliko,marsikdo si ne upam,zato bi bilo to dodatno pojasnilo,če ga že niste komu dali veliko vredno.pričakujem,da bo tudi film na pogled.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

SODOMA IN GOMORA

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH