FACEBOOK, ZDRAVO ŽIVLJENJE, ŽENSKE IN NARAVNE KATASTROFE

-

 FACEBOOK, ZDRAVO ŽIVLJENJE, ŽENSKE IN NARAVNE KATASTROFE





Polde je bil bogaboječ, mil in priden gospodar večje kmetije. Vse življenje, celih šestdeset let in še malo je živel pošteno, sam si je kuhal, pral in pospravljal. Jedel je tisto, kar je pridelal doma, na vrtu. Ni poznal ne zdravnika ne bolnišnice.
''Ti boš dočakal dvesto let!'' so se obregali sosedje in nevoščljivost jim je lezla iz ušes.
Potem pa mu je nečak za rojstni dan kupil računalnik.
''Stric, to pa je zate, da si boš malo razširil obzorje, '' mu je dejal ter ga prijavil še v tečaj računalništva.
V deželo je prišla jesen, ko je bilo dela zunaj hiše bolj malo, časa pa zato preveč.
Polde se je priklopil na Facebook!
Ko so ženske ugotovile, da je Polde še samski, da ima v lasti dobro stoječo nepremičnino, da odgovori na vsak, še tako neumen mail, so ga začele obletavati ko muhe na med.
Ni minil dan, da ne bi od ene ali druge dobil kakšnega uporabnega nasveta, namiga o zdravem življenju.
Nekoč mu je Tinca, ki mu je bila tudi malo všeč, poslala sporočilo:
''Kolobar korenja ima, če dobro pogledaš, zenico, šarenico in razširjene linije. Ali videno tudi tebe spominja na človeško oko? Znanstveniki so potrdili, da korenje krepi krvni obtok in izboljšuje delovanje oči. Jejte korenje in večno boste živeli!''
Polde je vzel pisanje zares. Ves teden ni počel drugega, kot jedel korenje za zajtrk, kosilo in večerjo. Ko je zlezel v posteljo, je komaj dihal in poln želodec mu še do jutra ni dal spati.
Sploh še ni prišel k sebi, ko je vzela Marjanca vajeti v roke in ga podučila:'' Jedro oreha izgleda kot majhni možgani z levo in desno hemisfero z malimi in velikimi možgani. Tudi gube ali zavoji pri orehu spominjajo na možgansko skorjo. Vemo, da orehi pomagajo razviti preko tri ducate živčnih oddajnikov za možgansko delovanje. Kdor uživa orehe- dolgo živi.''
Polde jo je ubogal. Ne bodi vrag, že čez nekaj ur je dobil hud napad žolčnih kamnov, da se je, revež, komaj privlekel v štalo, in še z zadnjimi vatli moči pomolzel krave in skidal gnoj, preden so ga odpeljali na urgenco.
Čez kakšen teden, ko se je vrnil domov, je s stisnjenimi zobmi na facebooku potarnal o svojih težavah.
Špelca je pohitela in mu namignila:''Popij dve steklenici donata na eks, da se bodo notranji kanali prečistili, bolečina pa bo izginila.''
Res je ubogal njen nasvet. A že čez pol ure je sedel na stranišču, kričal od bolečih krčev, ki so stresali njegovo telo, črevo pa se mu je do sredine naslednjega dne praznilo kot za stavo…
Čez nedeljo se je vlačil po hiši kot ožeta cunja, niti toliko moči ni imel, da bi odprl računalnik.
A gospe in gospodične se niso dale kar tako odgnati, o ne!
V ponedeljek, že zarana, ga kar po telefonu pokliče Angelca. Z zaskrbljenim glasom ga je pobarala, kaj se mu je zgodilo, da ga ni nič na spregled.
Polde stisne zobe, potem se zbere in ji razloži, da ni za nobeno rabo, ker je za njim mesec nadvse zdravega življenja, od katerega je danes bolj mrtev kot živ.
''Telovadba z elastičnimi trakovi, ki so še posebej primerni za začetnike, da si okrepijo mišice, je fenomenalna,'' je zažgolela in Polde je sam pri sebi sklenil, da se morda splača preizkusiti še ta nasvet.
Mimogrede, ko je šel na banko po pokojnino, je stopil še v vaško Železnino in pomolil presenečeni prodajalki pod nos listek, na katerem je pisalo, kakšne trakove bi rad.
''Tega pa pri nas nimamo,'' mu je odgovorila. Ni mogla držati jezika za zobmi: pobarala ga je še, če je slučajno prodal kmetijo, krave in kokoši, da potrebuje takšno, bolj mestno fizkulturo. Polde jo je grdo pogledal in odhitel skozi vrata.
Že za prvim ovinkom pa se je zgodila nesreča: naletel je na soseda, ki je s traktorjem hitel v gozd, trenutek nepazljivosti, buf! pa sta trčila skupaj!
Pozneje, ko so ga gasilci izvlekli iz zmečkanega avtomobila, je prisopihal tudi zdravnik.
''Ja, Polde, kaj pa se je tebi zgodilo?'' se je čudil.
''O, nič posebnega, nič posebnega,'' je zatarnal ranjenec.
''Preveč sem si želel zdravo živeti, sedaj pa imam hudiča!''
fotka najdena na:

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več