KORISTI

-

 




Sicer s težkim srcem, a vseeno lahko priznamo, da Človeštva že lep čas ne poganja (več) dobrota, empatija, ljubezen, solidarnost….ampak koristi. Koristi, pisane z veliko začetnico.

Mislite, da pretiravam? Nikar!
Pomislite samo, koliko Slovencev bi že ta trenutek pokleknilo pred Rusijo zaradi koristi!
*
Ljudje obmolknejo in pogledajo vstran, ko se podzavestno ali zavestno nadejajo koristi. Materialnih ali kakšnih drugih.
*
Vprašanja: 'Kakšne koristi bomo imeli od prijateljstva s tem in onim? Kakšne koristi bodo padle, če stopim na stran tega ali onega soseda, znanca, prijatelja, menagerja, župana, zdravnika, zidarja, vodovodarja ali politika?''...so stalno na tapeti.
Kolikokrat smo že slišali stavek:''Z njim pa moramo biti prijazni, Bogve, kdaj nam bo koristil!''
Še ženska (moški), ki zleze v posteljo z moškim (žensko), ki se ji sicer gabi, požre stud, če se nadeja koristi.
*
Znana je zgodba, ko je lastnik neke banke v razcapanih cunjah in neumit stopil na šalter ene od svojih podružnic. Prej, preden je odprl usta, da bi povedal, po kaj je prišel, so uslužbenci že poklicali varnostnike, ki so ga potem lastnoročno vrgli na pločnik.
Banka pa od nekoga, ki je videti kot berač res nima koristi!
*
Prvo ''avanturo'' sem doživela pred davnimi leti, ko sem izdala svojo čisto prvo knjigo ''Abeceda iz Zakajčkove ulice''. Med bralce je prišla ravno v času, ko so ''cvetele'' različne finančne piramide. Spominjam se ženske- zelo obilna je bila- ki je nekega dne prikorakala v našo hišo ter že otrokom, ki so ji odprli vrata, oznanjala, da nas bo ''naredila bogate''. Za začetek je od mene želela dobiti 3.000 DEM. Ki pa ji jih, seveda, nisem dala. Četudi bi jih imela, ji jih ne bi izročila. Od takrat sem zanjo ''zrak'', pa se ne srečava tako malokrat.
*
Zaradi koristi so razpadle družine, skrhali so se medsebojni odnosi, tudi ubijalo se je že.
In se verjetno še bo.
Zaradi koristi so ljudje pripravljeni žreti lastno govno, se prilizovati, izdajati načela in bližnje, prepričanja. Predvsem pa lagati za svojega Gospodarja, ki jim sem in tja vrže kakšno koristno drobtino.
*
Žal se takšnim lovcem na koristi, ki so hkrati vešči ravnanja z ljudmi, pustimo vedno znova peljati žejne čez vodo.
Drži, na začetku, kajne Marija, smo veseli, ko nas obletavajo in govoričijo, češ, poglej, kako lepo solato imaš, pa kako krasno ti je obrodil grah! A potem, ko spoznamo, da ima to obletavanje en sam namen, da prilizovalci odnesejo s seboj domov čim več tvojega pridelka, ostane za njimi zgolj in samo grenak okus v ustih. Morda bo kaj več povedala Marija.
Namreč: ko je eni od teh priliznjenk potem rekla ''ne'', je bilo ''ljubezni'' konec. Začela so se cepiti polena, ki jih je dotična gospa izdatno metala Mariji pod noge.
*
Večkrat mi rečejo:'' Kaj imaš od tega, da pišeš?'' Tako in tako ljudje kupujejo samo tiste knjige, ki jih reklamirajo največji mediji.
*
Ali pa mi rečejo: 'Kaj imaš od tega, da ne skrivaš, da rada plešeš po desnem bregu slovenske realnosti?''
Drži. Nič nimam od tega. Kvečjemu veliko škodo. Pritlehna anonimna pisma so dnevno na tapeti, pred nosom se mi zapirajo vrata tam, kjer so bila še pred 2-3 leti odprta.
*
Ko sem sodelovala pri ''Zadnji besedi'', so se zgražali, češ, a pa ti veš, da te zaradi stališč, ki jih zastopaš, mi ne bomo več marali?''
Vem to.
Čutim to.
A če bi zgodbo z Zadnjo besedo lahko še enkrat ponovila, bi jo!
Veste, zakaj?
Zato, ker nisem naprodaj.
Zato.❤️

Komentarji

  1. Anonimni23. junij 2022 ob 06:20

    BRAVO MILENA. Ko bi le imel tale narod hlapcev več ljudi s hrbtenico.

    OdgovoriIzbriši
  2. Anonimni23. junij 2022 ob 13:18

    Tudi jaz sem Milena imam rada to ime so se ze tudi z njega norca delali,nic zato,tako so me krstili in ponosna sem na to,zagovornica vedno hodim po desni,moja stranka S D S,molim,da bi prevzeli krmilo,vse je bilo zgoljufano,mislim volitve vodi jih koristoljubje,cao

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več