rožce, ki pozdravijo

 

 Na FB smo zbrali nekaj nasvetov, ki se tičejo domačih arcnij. 

Morda vam bo kakšen prišel prav.

Erika:«Za želodčne težave pomaga čaj iz majarona in brinovih jagod ali pa kuminov čaj.«

Milena:« …Pa zeleni orehi, namočeni v žganje. Orehovec je zakon, za tovrstne težave.«

Magda:« …Še boljši je pa košutnik, namočen v žganje.«

Veronika:« Moj nasvet: proti prehladu so koristne bezgove jagode, ki jih za zimo lahko hranimo v kozarcu.«

Vera:« Na bradavice smo kapnili mleko od zelene fige, na opekline od hlapov vrele vode, to sem osebno preizkusila že v otroštvu, mi je stara mama roko najprej držala v mrzli vodi, nato posula domač koruzni zdrob in čez noč zavila, zjutraj me ni več bolelo.«

Cirila:« Za vnetje sečil pa zlata rozga. Pri vročini pa čaj iz bezgovih cvetov, ki povzroči potenje in bolezen odide, pa čaj iz pljučnika ob prehladu...«

Ana:« Od babice sem dobila čisto malo brinovca pri hudih krčih ob periodi. V osnovni šoli. Je dejala, da me čisto razume, nje pa mama ni, ker je nič ni bolel, ko jo je imela.«

Andrej:«Za zbijanje visoke temperature se je na podplate in nad zapestje povezal na lističe narezan krompir. Univerzalno zdravilo mojega deda: v domači šnops namočene cvetove arnike (danes je zaščitena, zato je ne smemo več nabirat!)! To je bil naravno razkužilo, mazali smo mu noge s tem šnopsom, občasno pa si je razkužil tudi notranjost s krepkim požirkom. Če sem dobil drisko, sem jedel le prepečenec. Danes poznamo še eno boljše zdravilo za te težave: slane palčke in cocacolo! Slabokrvni smo morali piti sok surove rdeče pese, fuj!«

Karmen:«Terjak, zdravilo, skoraj za vse. Smrekovi vršički v sladkorju, še bolje v medu. Pa kamilice. Le te prepražimo na olju, jih stresemo na staro plenico, zavijemo in damo na prsi, pri otrocih na hrbet. Pomaga pri izkašljevanju.«

Miri:«Lovorjev sirup za kašelj! Lovor namočen v olivno olje za bolečine(masaža). Rman za želodčne težave. Čebula v medu za prehlade...«

Marija:« Za boleče grlo grgraš žajbljev čaj, za želodčne težave čaj kumine in janeža ali pa samo malo, rahlo popražiš kimno, zaliješ z vodo in prekuhaš, odličen čaj! Pa glog za srce. Meni je najboljši čaj melise ali mete za pomiritev želodčne slabosti, velikokrat ga pijem. Zanimivo pa, da kamilic ne prenesem. Tropotec malo potolčeš, daš na rano in poviješ. Za praske, odrgnine pa domača mast iz smrekove smole in voska . Pa žajbljeva mast za poškodbe, udarce in zlome.«

Andreja:«Moja stara mama mi je žulje mazala s surovo membrano od jajca. To je tisti del jajca, ki ga pri kuhanem jajcu odstranimo kot nekakšen mehak olupek pod lupino.«

Branka:«Dodajam sirup iz črne redkve za kašelj (izdolbemo luknjo in v njo damo med, čez noč se ustvari sirup, ki ga jemo po žlicah čez dan.)

Za opekline je zakon sol: malo pomočimo del, ki je opečen in posujemo s soljo. 10-15 min peče še malce bolj, a v roku 1h ne veš več, da si bil opečen. Popražena (pogreta) čebula z materino dušico v obkladek in na prsi ob prehladu. Pa med neposredno na udarjen predel, takoj pomiri in se izognemo buški ali modrici.«

 

Andreja:«Tavžentroža, najboljša za želodec, čaj ali namočena na domačem žganju. Gabez na žganju za mazanje vse vrste zvinov in poškodb sklepov.«

Ema:«Omenim naj še brusnice za sečila, divji kostanj proti zlati žili, seveda spet nepogrešljive kamilice proti vnetju sluznice, arnika proti udarninam in meni najljubši univerzalni Ognjič za zunanje in notranje tegobe. Pa še lep okras vrta je, ko vse poletje cveti.«

Saša:«Zdravila moje none so bila: tavžentroža namočena v šnopsu za krvave rane (ki smo jih mulci dnevno dobivali), žlica ricinusovega olja za slabost, trebušne probleme (itak smo ozdraveli takoj, ko ga je nona pokazala), sirup iz trpotca za kašelj, nek zvarek iz česna, ki je bil namočen kakšen mesec - za kuro proti pritisku (smrdela je cela hiša), zeliščno žganje, ki ga je kuhal tata, je bilo zdravilo za vse vrste trebušnih bolečin (tudi otroci smo se zdravili z njim) in še bi lahko kaj našla. V glavnem, zdravil nismo kupovali!

Oto:«Moj sosed Janko, zdaj že pokojni,je bil vsak dan po parkrat pri meni. Včasih je spil ponujeno pijačo na dušek,drugič pa me je nadrl, kaj mu ponujam alkohol, ko pa vem, da tega ne pije."Od kdaj pa to?"sem vprašal."Ja - bo tega že sedem,osem let,"je zatrdil. Čudno se mi je zdelo, ko pa sem opazil,da je po deseti uri skoraj vsak dan malo "pod gasom".

Prisegal pa je na domača zdravila. Nekoč me je povabil v svojo "domačo lekarno".V kleti je imel tri stene založene z domačimi zdravili."Poglej ,to so borovnice v šnopsu,to je za želodec. To je regratovo cvetje v šnopsu, odlično za dvanajsternik. Smrekovi vršički- za dihalne organe. Za skoraj vse bolezni je imel zdravila v svoji lekarni. Vsi pripravki pa so bazirali na šnopsu. Vsakokrat, ko je šel v klet na preventivno zdravljenje, se je vračal malo pod čokom in dobre volje. Žena pa ga je toliko poznala, da ga po terapiji ni nič spraševala ali obremenjevala z nepotrebnimi očitki.«

Marija:«Obkladek iz sveže nasekljane čebule, parkrat čez noč, pocajta karpalni kanal! Drenulje zložene po plasteh, vmes pa sol, pustimo pol leta, da fermentirajo, nato uporabimo za grgranje, žlico za prebavne, želodčne težave. Je zanič, deluje pa ko sam vrag! Še to:krema iz smilja, mirte in perile je odlična za kožo, alergijske izpuščaje, luskavico, deluje proti staranju kože. . .«

Fleur:«Moja stara mama me je nekoč rešila visoke vročine. Zvečer je nabrala bezgovo lubje in ga razporedila po postelji, nato pa čez dala rjuho. Zjutraj sem bila brez vročine!«

 

Še več različnih nasvetov pa najdete v eni od knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače.