majhni, zoprni sadistki
Karmen (1986) je bila deklica iz problematične družine: nasilen oče in nezainteresirana mati. Še danes ne ve, kaj je bilo huje. Nekoč jo je oče s takšno silo mahnil čez obraz, da ji je zlomil kost. Ker pa ni bilo nikogar, ki bi otroku, ki je imel ves čas silne bolečine, pomagal, so se kosti pač zarasle, kot so se in obraz ji je zato malo vleklo. Za nameček so se iz njene revščine norčevali tudi učitelji, posredno, logično, tudi sošolci.
Nekoč je Karmen pričakala pred šolo njena teta, ki sicer v družino ni imela vstopa. Prva stvar, ki jo je storila, je bila, da je šla ''nazijat'' razrednika, kako to, da dovoli, da se iz otroka grobo norčujejo. Pa ji je odgovoril:''Prej, kot se bo navadila, da je kot zmazek, bolje bo zanjo.''
Nekoč je Karmen pričakala pred šolo njena teta, ki sicer v družino ni imela vstopa. Prva stvar, ki jo je storila, je bila, da je šla ''nazijat'' razrednika, kako to, da dovoli, da se iz otroka grobo norčujejo. Pa ji je odgovoril:''Prej, kot se bo navadila, da je kot zmazek, bolje bo zanjo.''
Teta je vzela nečakinjo k sebi, in četudi je zaradi tega imela ogromno grozečih klicev in sestankov s strani CSD-ja, je vztrajala. Šele potem ko je omenila, da ne bo zahtevala otroških dodatkov, da naj jih ima otrokova mama, so dali starši in CSD-ji končno mir.
PS. Karmen je danes defektologinja, po kar nekaj operacijah (ena je bila celo neuspešna), pa njen obraz sije v vsej svoji lepoti.
PS. Karmen je danes defektologinja, po kar nekaj operacijah (ena je bila celo neuspešna), pa njen obraz sije v vsej svoji lepoti.
**
Duška (1970) je bila prav tako zanemarjen otrok. Oče pijanec, mati zelo nasilna. Edina, ki ji je stala ob strani je bila babica, žal je potem mati naredila vse, da je Duška ni več smela obiskovati. Zaradi brc in morda še česa, ki jih je dobila v spodnji predel trebuha, še v tretjem razredu ni zadrževala vode. Ker se ni imela kje umiti, spodnjega perila pa (skoraj) ni imela, je ves čas od nje zelo smrdelo. Nekoč pa je bilo učiteljici tega dovolj. Ukazala ji je, naj gre k snažilki po lovor. In potem se je morala pred tablo sleči in cel razred je zijal vanjo, ko se je, rdeča od sramu, umivala v lovorju.
Duška (1970) je bila prav tako zanemarjen otrok. Oče pijanec, mati zelo nasilna. Edina, ki ji je stala ob strani je bila babica, žal je potem mati naredila vse, da je Duška ni več smela obiskovati. Zaradi brc in morda še česa, ki jih je dobila v spodnji predel trebuha, še v tretjem razredu ni zadrževala vode. Ker se ni imela kje umiti, spodnjega perila pa (skoraj) ni imela, je ves čas od nje zelo smrdelo. Nekoč pa je bilo učiteljici tega dovolj. Ukazala ji je, naj gre k snažilki po lovor. In potem se je morala pred tablo sleči in cel razred je zijal vanjo, ko se je, rdeča od sramu, umivala v lovorju.
**
Jani (1965) je bil prav tako zaznamovan otrok. O tem, kaj se je dogajalo v družini, so tako in tako vsi vedeli: vaščani, policija, učitelji. Ker se z leti ni nič spreminjalo, morda se je nasilje le stopnjevalo, so se nanj ljudje navadili in vse, kar so naredili, je bilo, da so zamahnili z roko in rekli:''Kaj čmo, enim pač ni pomoči.''
Jani je bil do petega razreda priden, zelo nadarjen je bil za matematiko, na državnem tekmovanju v MB je bil celo tretji. Potem pa se je začelo očetu zaradi popitega alkohola mešati, bližnjim je stregel celo po življenju. Jani se ni mogel niti učiti, v šoli je pogosto manjkal. V šestem razredu je imel toliko nezadostnih, da ga je celo moral ponavljati. ''Najbolje, da ga damo kar na posebno šolo, jaz se ne bom več ukvarjal z njim!'' je v zbornici predlagal njegov razrednik.
**
Jelka (1961) ljudem, ki so jo obkrožili, najbolj zameri to, da so vsi vedeli, nihče pa ji ni priskočil na pomoč. Predvideva, da je mama zanosila z drugim- ne z očetom, ki je bil takrat, ko je bila noseča v vojski, zato sta jo oba prezirala, sovražila in mučila. V hiši se je kričalo in zmerjalo ter žalilo od jutra do večera. V tretjem razredu je imela Jelka veliko smolo. Učila jih je učiteljica, ki je bila po obnašanju zelo podobna njeni mami: kakor hitro otroci niso bili pridni in ni bilo vse po njenem, se ji je ''utrgalo''. Piko je imela zlasti na Jelko. Morda zato, ker je videla, da se je na smrt boji? Vsakič, ko jo je poklicala pred tablo, je zlezla vase in se polulala. Učiteljica jo je med psovkami prijela za uho in porinila iz razreda ven ter nagnala k ravnatelju.
**
Dušan (1965) je imel očala, dioptrijo pa 4,5. Brez njih ni videl malodane nič. Nekoč so se mu razbila in ravno tisti dan, ko je bil brez, je bil vprašan biologijo. Na mikroskopu bi moral pogledati skozi lupo in povedati, kaj je tisto, kar bi videl. ''Ne morem,'' je priznal učiteljici,'' nimam očal, pa nič ne vidim.''
''Mulc, meni že ne boš lagal. Izgini iz razreda in pojdi na vrt ter glej, kako trava raste. To boš pa že zmogel.''
Otroka je nagnala iz razreda ter mu zapisala neopravičeno uro.
»Dušan, Dušan, kje si pa pridelal neopravičeno?'' ga je pri razredni uri vprašal razrednik. Sošolci so se zgrozili od strahu, ko je vstal in po pravici povedal. Razrednik ni rekel drugega, le prosil ga je, naj mu prinesel listek, da bo sam šel po njegova očala k optiku. Učiteljica biologije pa se je poslej precej bolj normalno obnašala in tega so se razveselili vsi učenci.
Jani (1965) je bil prav tako zaznamovan otrok. O tem, kaj se je dogajalo v družini, so tako in tako vsi vedeli: vaščani, policija, učitelji. Ker se z leti ni nič spreminjalo, morda se je nasilje le stopnjevalo, so se nanj ljudje navadili in vse, kar so naredili, je bilo, da so zamahnili z roko in rekli:''Kaj čmo, enim pač ni pomoči.''
Jani je bil do petega razreda priden, zelo nadarjen je bil za matematiko, na državnem tekmovanju v MB je bil celo tretji. Potem pa se je začelo očetu zaradi popitega alkohola mešati, bližnjim je stregel celo po življenju. Jani se ni mogel niti učiti, v šoli je pogosto manjkal. V šestem razredu je imel toliko nezadostnih, da ga je celo moral ponavljati. ''Najbolje, da ga damo kar na posebno šolo, jaz se ne bom več ukvarjal z njim!'' je v zbornici predlagal njegov razrednik.
**
Jelka (1961) ljudem, ki so jo obkrožili, najbolj zameri to, da so vsi vedeli, nihče pa ji ni priskočil na pomoč. Predvideva, da je mama zanosila z drugim- ne z očetom, ki je bil takrat, ko je bila noseča v vojski, zato sta jo oba prezirala, sovražila in mučila. V hiši se je kričalo in zmerjalo ter žalilo od jutra do večera. V tretjem razredu je imela Jelka veliko smolo. Učila jih je učiteljica, ki je bila po obnašanju zelo podobna njeni mami: kakor hitro otroci niso bili pridni in ni bilo vse po njenem, se ji je ''utrgalo''. Piko je imela zlasti na Jelko. Morda zato, ker je videla, da se je na smrt boji? Vsakič, ko jo je poklicala pred tablo, je zlezla vase in se polulala. Učiteljica jo je med psovkami prijela za uho in porinila iz razreda ven ter nagnala k ravnatelju.
**
Dušan (1965) je imel očala, dioptrijo pa 4,5. Brez njih ni videl malodane nič. Nekoč so se mu razbila in ravno tisti dan, ko je bil brez, je bil vprašan biologijo. Na mikroskopu bi moral pogledati skozi lupo in povedati, kaj je tisto, kar bi videl. ''Ne morem,'' je priznal učiteljici,'' nimam očal, pa nič ne vidim.''
''Mulc, meni že ne boš lagal. Izgini iz razreda in pojdi na vrt ter glej, kako trava raste. To boš pa že zmogel.''
Otroka je nagnala iz razreda ter mu zapisala neopravičeno uro.
»Dušan, Dušan, kje si pa pridelal neopravičeno?'' ga je pri razredni uri vprašal razrednik. Sošolci so se zgrozili od strahu, ko je vstal in po pravici povedal. Razrednik ni rekel drugega, le prosil ga je, naj mu prinesel listek, da bo sam šel po njegova očala k optiku. Učiteljica biologije pa se je poslej precej bolj normalno obnašala in tega so se razveselili vsi učenci.
Komentarji
Objavite komentar