TUDI TAKŠNI UČITELJI SO BILI

 

OTO NEMANIČ:

V Metliki nas je v petem razredu učil matematiko. Prvi dan smo se morali predstaviti. Vsakega je vprašal, kako se piše in kakšno oceno je imel prejšnje leto pri matematiki. Vsakemu je namenil kakšno trapasto pripombo.

Tudi mene je vprašal, kako se pišem.

Odgovoril sem: »Nemanič Oto.«

»Kakšno oceno si imel lani pri matematiki?«

»Tri,« sem odgovoril.

On pa je začudeno dejal: »Res si imel tri? Veš, pri meni boš imel ena! Sedi!«

To je rekel, ne da bi me sploh kaj vprašal o matematiki. In res sem imel same enice – niti ene pozitivne ocene. Če nisem takoj odgovoril, mi je nemudoma zapisal enico.

Na mojo srečo je nekaj pred novim letom umrl. Edini iz šole nisem šel na njegov pogreb. V drugem polletju pa pri matematiki nisem dobil niti ene enice.