MEHKO KOT BRITEV

MM -

 



Zgodbe, ki jih poslušamo, si zapomnimo na različne načine. Vsako pričevanje si- na primer - v mojem spominu najde ustrezno mesto, zato se pogosto dogaja, da se že slišane zgodbe ob novih- prav zaradi asociacij- ponovno obudijo.

Tudi zadnja knjiga Mehko kot britev je nastala na ta način.
Ko sem prisluhnila zgodbi nekega glasbenika, ki je v jugoslovanskih časih delal v baru Nebotičnika, sem se spomnila na pripovedovalca, ki je na zelo slikovit način opisoval, kako so – prav tako v jugoslovanskih časih- tovorili izkupičke iz igralnic na slovenski obali na točno določen naslov v Ljubljano.
Tudi zgodbe miličnika Andreja (eno sem nedavno objavila), kako so nekoč delovale prostitutke, so bile zelo zanimive.
V Žireh sta njega dni živeli mati in hčerka, Marica in Vikca. Tudi onidve sta imeli radi prastaro obrt. K njima pa so hodili na ''izpraznjenje'' tudi ministri in drugi pomembneži iz 50 let prejšnjega stoletja.
Nikoli ne bom pozabila žalostne izpovedi neke starejše gospe, ki je s strani moškega (prvič že zadnje leto vojne) - pri komaj 12 letih -doživela posilstvo. Ta zver pa je vsakega novorojenega otroka pobil z rovnico in ga zakopal na neznanem kraju. Mimogrede: ta zver ni imela lepe ''zadnje ure''.
Ko sem potem slišala še neuslišano ljubezensko zgodbo nekega duhovnika, zaradi katere je potem šel študirat teologijo, ko sem dodala še nekaj lastnih spominov na nekatere posameznike iz tistega časa, je pisanje knjige Mehko kot britev, hitro steklo.
Pred dnevi sem v Ljubljani snemala podkast z Maticem Vidicem. Na poti do tja me je ustavila neka starejša gospa. Po začetnih vljudnostnih besedah je omenila nekaj, kar je naravnost pobožalo mojo dušo.
»Veste,« je rekla, »ko sem bila mlajša in sem delala kot negovalka, sem več let skrbela za gospoda, ki je bil v razvpiti Udbi na zelo visokem mestu, pod svojo komando pa je imel prav področja, ki jih v svoji knjigi opisujete. In ko sem brala vašo knjigo, sem imela občutek, da povzemam njegove spomine, tako prepričljivo in živo ste opisali tiste čase.«
Za te besede sem ji bila zelo hvaležna, saj neizpodbitno pričajo, da sem dogodke, o katerih sem sicer vedela marsikaj, opisala tako, kot je treba.
Vsi indici, ki v odzivih še zmeraj prihajajo, kažejo, da je bilo v resnici še dosti huje.
Knjiga ''Mehko kot britev'' bo kmalu izšla v hrvaškem jeziku. Me prav zanima, kakšni bodo odzivi tam.
Roman je napisal kot krimi-roman, v teh prazničnih dneh boste imeli čas, da ga preberete.

knjigo lahko naročite pri meni- na mail: jutri2052@gmail.com
Po ugodnejši ceni in s podpisom.
Menda zelo ''potegne'', kar pomeni, da se knjiga prebere na dušek.☺️
Ke

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

ŽENSKE, KI SO SE SAME PONUJALE

MM -
Slika
  vir (ta fotka ni fotomontaža, je zapisal B. Požar) Ko je iz š la moja knjiga Mehko kot britev , so se mi za č ele ogla š ati bralci obeh spolov z zgodbami, ki so na prvi pogled zvenele kot iz č asov neko č popularnih »groupijev«. Ka že, da ženske niso bile le žrtve – kot v mojem romanu, znanim osebnostim so se tudi same ponujale. Gospod X X, ki je skoraj 46 let igral v nekem znanem narodno zabavnem ansamblu, je na zelo slikovit način opisal pretep dveh, ki sta se borili za pozornost njihovega kitarista, ki je bil v resnici ''srečno'' poročen, a ju to ni odvrnilo od tega, da bi se mu nastavljali. Več podobnih zgodb sem prebrala tudi v knjigi JOŽETA GALIČA. ''DOBR' SMO GA SRAL''. Spominjam se svojih dijaških let. Vrstnica je bila na smrt zaljubljena v danes že pokojnega kitarista, ki je špilal v takrat zelo znani skupini. Meni se je zdel grd kot smrtni greh, ona pa je njegovo koščeno postavo z umazanimi dolgimi lasmi oboževala. V zameno, ker sem...
Read more »

NOVA FACEBOOK STRAN, KI JE NAMENJENA SAMOZALOŽNIKOM

MM -
Slika
           Število samozaložnikov iz leta v leto bolj narašča Z nekaterimi samozaložniki smo se že pred časom pogovarjali o ustanovitvi društva. A potem smo, žal, ugotovili, da ''društvo'' prinese s seboj kup nepotrebne administracije, predvsem pa stroškov, zato smo se premislili. Zdi se, da je facebook- oblika združevanja, sporočanja, komuniciranja.....ravno pravšnja, saj ni obvezujoča. Še več: vsak, ki želi karkoli povedati, ima zmeraj možnost, da to stori. Istočasna pa je ta stran lahko nekakšna oglasna deska, ki bo sporočala vsem, ki jih bo to zanimalo, če bo kdo od prijateljev izdal novo knjigo. Prav tako bomo lahko skupaj pomagali tistim, ki bodo iskali tiskarja, ilustratorje, lektorje.... Ena od idej je bila, da bi objavljali možnosti za literarne večere, skupne nastope (recimo) pesnikov...? Vsem, ki ste si  na Facebooku ''samozaložniki Slovenije'' izbrali za prijatelja - dobrodošli! Nekaj odgovorov na najbol...
Read more »

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

MM -
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Read more »