Ogenj, rit in kače niso za igrače

MM -

 



Pregovor »Ogenj, rit in kače niso za igrače« v tako slikoviti in neposredni obliki, kot ga poznamo Slovenci, obstaja tudi pri drugih narodih.

• Angleško: "Don't play with fire." (Ne igraj se z ognjem.)
• Nemško: "Mit dem Feuer spielen." (Igrati se z ognjem.)
– pogosto v kontekstu čustev, odnosov, afere.
• Francosko: "Qui sème le vent, récolte la tempête." (Kdor seje veter, žanje vihar.)
• Angleško: "Keep your friends close and your enemies closer."
• Srbsko: "Čuvaj se tihih voda." (Pazi se mirnih voda – ljudje, ki na zunaj delujejo prijazno, a so nevarni.)
• Italijansko: "Meglio soli che male accompagnati." (Bolje sam kot v slabi družbi.)
• Svetopisemsko: Kača v raju zapelje Evo – simbol nevarnega znanja in spolnosti.
• Angleško: "Temptation is a serpent." (Skušnjava je kača.)
• Indijsko: V sanskrtu so kače pogosto povezane z močjo kundalini – energijo, ki spi ob dnu hrbtenice in jo sproži (tudi) spolna sila.
• Arabsko: Metafore o kačah se pogosto pojavljajo v poeziji kot simbol nevarne ljubezni ali zapeljivosti.
🌺
Zakaj je pregovor ''Ogenj, rit in kače niso za igrače'' pri Slovencih- po vojni – nekako izginil iz splošne rabe, ne vem.
Že ko sem nekaj zgodb iz prve knjige, ki nosi ta naslov, objavila v Naši ženi (v 90 letih), je marsikdo zavil z očmi, morda se celo zasmejal in me celo poklical ter vprašal, kakšne “neumnosti” so to.
Zmeraj sem odgovorila podobno:«Naši predniki niso bili neumni. Le govorili so drugače – bolj posredno (okoli riti v varžez), s prispodobami, ki jih je življenje predtem potrdilo.
KAJ, TOREJ POMENI:
👇
Ogenj?
To so bile strasti, čustva, zamere, jeza, zaljubljenost. Ni bilo vseeno, komu si odprl srce, komu si zaupal. Ni bilo prav, da se z drugimi igraš, jih zavajaš, ponižuješ. Ogenj lahko greje, lahko pa za seboj pusti tudi pogorišče. Marsikatero prijateljstvo, zakonsko zvezo ali sosedstvo, marsikatera vojna se je začela, ker je ''ogenj'' razplamtel v človeku napačna čustva.
👇
Rit?
Mislim, da si tudi danes ni težko predstavljati ljudi, ki jih ni dobro imeti v bližini. Pokvarjenci, hinavci, zavistneži, tisti, ki bi ti za hrbtom naredili škodo, a se ti v obraz smehljali. Predniki so tudi govorili: “Bodi pazljiv, koga si spustiš v hišo.” In tega niso mislili le dobesedno.
Danes se pogosto zanašamo na všečne nastope, na lepe besede, a premalo poslušamo instinkt, ki nas opozarja pred človeškimi “ritmi”.
👇
In potem še kače. Te so bile bolj konkretne in specifične, kar je za čas izpred 80 in več let razumljivo.
Z njimi niso mislili živali, ampak moške spolne organe. Predvsem dekleta so svarili pred »igranjem« s kačami. Ne zato, ker bi bila telesnost sama po sebi slaba, temveč zato, ker so vedeli, kakšne posledice lahko prinese. Nosečnost brez moža je pomenila veliko sramoto in izobčenost. Moški, ki so na poročno noč ''začutili'', da žena ni bila “nedolžna”, so jo pogosto kaznovali – z molkom, z nasiljem, z varanjem.
Ne, življenje po ''igranju s kačami'', ni bilo pravično. Zato je bilo opozorilo, naj se dekleta pazijo, je bilo še kako na mestu.
Ogenj, rit in kače niso za igrače je tako nosil pomembne vrednote: spoštovanje do sočloveka, zdravo previdnost pri izbiri ljudi, zavedanje o posledicah odločitev.
🌺
Morda se to zdi danes staromodno, celo zastarelo, a v resnici ni. Le jezik, ki opisuje pasti, v katere lahko telebnemo, se je spremenil, težave pa ostajajo.
Ogenj, rit in kače – niso za igrače. In tudi življenje ni.


👇




Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

ŽENSKE, KI SO SE SAME PONUJALE

MM -
Slika
  vir (ta fotka ni fotomontaža, je zapisal B. Požar) Ko je iz š la moja knjiga Mehko kot britev , so se mi za č ele ogla š ati bralci obeh spolov z zgodbami, ki so na prvi pogled zvenele kot iz č asov neko č popularnih »groupijev«. Ka že, da ženske niso bile le žrtve – kot v mojem romanu, znanim osebnostim so se tudi same ponujale. Gospod X X, ki je skoraj 46 let igral v nekem znanem narodno zabavnem ansamblu, je na zelo slikovit način opisal pretep dveh, ki sta se borili za pozornost njihovega kitarista, ki je bil v resnici ''srečno'' poročen, a ju to ni odvrnilo od tega, da bi se mu nastavljali. Več podobnih zgodb sem prebrala tudi v knjigi JOŽETA GALIČA. ''DOBR' SMO GA SRAL''. Spominjam se svojih dijaških let. Vrstnica je bila na smrt zaljubljena v danes že pokojnega kitarista, ki je špilal v takrat zelo znani skupini. Meni se je zdel grd kot smrtni greh, ona pa je njegovo koščeno postavo z umazanimi dolgimi lasmi oboževala. V zameno, ker sem...
Read more »

NOVA FACEBOOK STRAN, KI JE NAMENJENA SAMOZALOŽNIKOM

MM -
Slika
           Število samozaložnikov iz leta v leto bolj narašča Z nekaterimi samozaložniki smo se že pred časom pogovarjali o ustanovitvi društva. A potem smo, žal, ugotovili, da ''društvo'' prinese s seboj kup nepotrebne administracije, predvsem pa stroškov, zato smo se premislili. Zdi se, da je facebook- oblika združevanja, sporočanja, komuniciranja.....ravno pravšnja, saj ni obvezujoča. Še več: vsak, ki želi karkoli povedati, ima zmeraj možnost, da to stori. Istočasna pa je ta stran lahko nekakšna oglasna deska, ki bo sporočala vsem, ki jih bo to zanimalo, če bo kdo od prijateljev izdal novo knjigo. Prav tako bomo lahko skupaj pomagali tistim, ki bodo iskali tiskarja, ilustratorje, lektorje.... Ena od idej je bila, da bi objavljali možnosti za literarne večere, skupne nastope (recimo) pesnikov...? Vsem, ki ste si  na Facebooku ''samozaložniki Slovenije'' izbrali za prijatelja - dobrodošli! Nekaj odgovorov na najbol...
Read more »

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

MM -
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Read more »