Ogenj, rit in kače niso za igrače
Pregovor »Ogenj, rit in kače niso za igrače« v tako slikoviti in neposredni obliki, kot ga poznamo Slovenci, obstaja tudi pri drugih narodih.
• Angleško: "Don't play with fire." (Ne igraj se z ognjem.)
• Nemško: "Mit dem Feuer spielen." (Igrati se z ognjem.)
– pogosto v kontekstu čustev, odnosov, afere.
• Francosko: "Qui sème le vent, récolte la tempête." (Kdor seje veter, žanje vihar.)
• Angleško: "Keep your friends close and your enemies closer."
• Srbsko: "Čuvaj se tihih voda." (Pazi se mirnih voda – ljudje, ki na zunaj delujejo prijazno, a so nevarni.)
• Italijansko: "Meglio soli che male accompagnati." (Bolje sam kot v slabi družbi.)
• Svetopisemsko: Kača v raju zapelje Evo – simbol nevarnega znanja in spolnosti.
• Angleško: "Temptation is a serpent." (Skušnjava je kača.)
• Indijsko: V sanskrtu so kače pogosto povezane z močjo kundalini – energijo, ki spi ob dnu hrbtenice in jo sproži (tudi) spolna sila.
• Arabsko: Metafore o kačah se pogosto pojavljajo v poeziji kot simbol nevarne ljubezni ali zapeljivosti.
Zakaj je pregovor ''Ogenj, rit in kače niso za igrače'' pri Slovencih- po vojni – nekako izginil iz splošne rabe, ne vem.
Že ko sem nekaj zgodb iz prve knjige, ki nosi ta naslov, objavila v Naši ženi (v 90 letih), je marsikdo zavil z očmi, morda se celo zasmejal in me celo poklical ter vprašal, kakšne “neumnosti” so to.
Zmeraj sem odgovorila podobno:«Naši predniki niso bili neumni. Le govorili so drugače – bolj posredno (okoli riti v varžez), s prispodobami, ki jih je življenje predtem potrdilo.
KAJ, TOREJ POMENI:
Ogenj?
To so bile strasti, čustva, zamere, jeza, zaljubljenost. Ni bilo vseeno, komu si odprl srce, komu si zaupal. Ni bilo prav, da se z drugimi igraš, jih zavajaš, ponižuješ. Ogenj lahko greje, lahko pa za seboj pusti tudi pogorišče. Marsikatero prijateljstvo, zakonsko zvezo ali sosedstvo, marsikatera vojna se je začela, ker je ''ogenj'' razplamtel v človeku napačna čustva.
Rit?
Mislim, da si tudi danes ni težko predstavljati ljudi, ki jih ni dobro imeti v bližini. Pokvarjenci, hinavci, zavistneži, tisti, ki bi ti za hrbtom naredili škodo, a se ti v obraz smehljali. Predniki so tudi govorili: “Bodi pazljiv, koga si spustiš v hišo.” In tega niso mislili le dobesedno.
Danes se pogosto zanašamo na všečne nastope, na lepe besede, a premalo poslušamo instinkt, ki nas opozarja pred človeškimi “ritmi”.
In potem še kače. Te so bile bolj konkretne in specifične, kar je za čas izpred 80 in več let razumljivo.
Z njimi niso mislili živali, ampak moške spolne organe. Predvsem dekleta so svarili pred »igranjem« s kačami. Ne zato, ker bi bila telesnost sama po sebi slaba, temveč zato, ker so vedeli, kakšne posledice lahko prinese. Nosečnost brez moža je pomenila veliko sramoto in izobčenost. Moški, ki so na poročno noč ''začutili'', da žena ni bila “nedolžna”, so jo pogosto kaznovali – z molkom, z nasiljem, z varanjem.
Ne, življenje po ''igranju s kačami'', ni bilo pravično. Zato je bilo opozorilo, naj se dekleta pazijo, je bilo še kako na mestu.
Ogenj, rit in kače niso za igrače je tako nosil pomembne vrednote: spoštovanje do sočloveka, zdravo previdnost pri izbiri ljudi, zavedanje o posledicah odločitev.
Morda se to zdi danes staromodno, celo zastarelo, a v resnici ni. Le jezik, ki opisuje pasti, v katere lahko telebnemo, se je spremenil, težave pa ostajajo.

.jpg)
Komentarji
Objavite komentar