Ko praznujemo svetovni dan knjige!

MM -

 


Dragi bralci in bralke,

na Svetovni dan knjige vas toplo vabim: vzemite v roke katero koli knjigo iz zbirke Ogenj, rit in kače niso za igrače (1.–5. del), Kje je otrok in Mehko kot britev.
Potem odložite telefon, udobno se usedite in začnite brati!
Ko se boste potopili v iskrena in iskriva pričevanja babic, hčera, vnukinj, dedov, sinov in vnukov, se za hip ustavite … in si zamislite.
Ja, prav imate!Te zgodbe niso samo spomini drugih. So ogledala, v katerih lahko prepoznate svoje prednike in vrstnike, svoje rane, svoja iskanja poti skozi življenje!
S pomočjo pričevanj lahko tudi vi začnete »reševati« svoj lastni svet – korak za korakom, stran za stranjo.
Knjige vas čakajo...
Vzemite jih! Preberite jih! Dovolite si, da vas spremenijo, da vam pomagajo, da se z njihovo pomočjo ozrete po skritih kotičkih družinskih skrivnosti.
Molk ne bo več zlato, ker boste tudi vi želeli o prebranem spregovoriti  z bližnjimi!
Knjige so vam na voljo po ugodnejši- praznični ceni! 
Pišite na mail: jutri2052@gmail.com







Pogosto sem se spraševala, zakaj se moški in ženska sploh privlačita, če sta si kar naprej v laseh. Ali ženske privlačijo moške tudi zato, da se z njimi lahko uravnovesijo, ljubijo in rastejo? So ženske, četudi hrepenijo po svobodi, z moškimi zaradi občutka varnosti? Mar prihaja do medsebojnih bojev med spoloma zato, ker v teh odnosih ni več reda? Ker se ne ve več, kdo pije in kdo plača? Ker je preveč maminih sinčkov in preveč žensk, ki takšne moške odklanjajo? Zakaj se tako neradi pogovarjamo o maščevanju, ki greni medsebojne odnose?

Ženske, ki sem jim vdahnila literarno dušo, so si med seboj zelo različne. Nekatere so po spletu okoliščin postale žrtve, druge so poskušale doseči cilje »preko trupel«, kar jim je tudi uspelo. Pritegnile so me ženske, ki so se znašle, ki jim je bilo jamranje tuje. Čudila sem se, s kakšno spretnostjo in brezkompromisnostjo so manipulirale z bližnjimi in jih izkoriščale. Hkrati pa me je žalostilo, da je okolje, v katerem so živele, zaradi feminizma, ki se je širil, poskušalo zmanjšati posledice njihovih najbolj negativnih lastnosti. Ženska se je morala boriti z nevoščljivostjo, pritlehnostjo, s poleni, ki so ji priletela pod noge. Nekatere so preživele, druge so se vdale in omagale. 




Roman se začne z umorom socialne delavke Kristine. Prek izpovedi, spletenih v zgodbe, se razkriva svet, v katerem je otroštvo prevečkrat zaznamovano z nasiljem, zanemarjanjem in molkom.

Ena od deklic, Pia, nenadoma izgine; preiskave policistov so neuspešne, okoliščine pa polne govoric in špekulacij. Njena usoda ostane vse do konca romana nerazkrita.

Milan je deček, ki ga je neka ženska ukradla lastni sestri. Skriva ga na podstrešju, dokler ji po spletu okoliščin ne uide.

Kriminalistični inšpektor Robert Košir in sodelavci poskušajo razplesti vrsto primerov, povezanih z nasiljem nad otroki in ženskami.

»Kje je otrok?« ni le naslov knjige, temveč glasen krik proti družbi, ki pogosto gleda stran.

Je tudi ogledalo, ob katerem se mora družba vprašati: zakaj so otroci prepuščeni sami sebi in kdo bo zato prevzel odgovornost?





V vasici Žagarije je življenje teklo mirno in spokojno, dokler pes na potepu po grapi, zraven Matjaževe mize, ne najde človeške lobanje. Dogodki, ki so sledili, so dodobra razburkali življenja tam živečih prebivalcev. Zgodbe, zamolčane desetletja, so, drugo za drugo, razkrivali tudi kriminalisti, ki so želeli izvedeti, komu pripada najdeno okostje. Kakšna kruta usoda je povezala med seboj Vereno, Franjo, Marto, Marijo in Dorotejo? Zakaj so morale biti na voljo vplivnim moškim, ki so si podajali kljuke pri dr. Podobniku? Kako sta bila povezana polna torba z denarjem in skrivni vladni sklad Donovan? Kdo je žrtev in kdo krvnik?


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

ŽENSKE, KI SO SE SAME PONUJALE

MM -
Slika
  vir (ta fotka ni fotomontaža, je zapisal B. Požar) Ko je iz š la moja knjiga Mehko kot britev , so se mi za č ele ogla š ati bralci obeh spolov z zgodbami, ki so na prvi pogled zvenele kot iz č asov neko č popularnih »groupijev«. Ka že, da ženske niso bile le žrtve – kot v mojem romanu, znanim osebnostim so se tudi same ponujale. Gospod X X, ki je skoraj 46 let igral v nekem znanem narodno zabavnem ansamblu, je na zelo slikovit način opisal pretep dveh, ki sta se borili za pozornost njihovega kitarista, ki je bil v resnici ''srečno'' poročen, a ju to ni odvrnilo od tega, da bi se mu nastavljali. Več podobnih zgodb sem prebrala tudi v knjigi JOŽETA GALIČA. ''DOBR' SMO GA SRAL''. Spominjam se svojih dijaških let. Vrstnica je bila na smrt zaljubljena v danes že pokojnega kitarista, ki je špilal v takrat zelo znani skupini. Meni se je zdel grd kot smrtni greh, ona pa je njegovo koščeno postavo z umazanimi dolgimi lasmi oboževala. V zameno, ker sem...
Read more »

NOVA FACEBOOK STRAN, KI JE NAMENJENA SAMOZALOŽNIKOM

MM -
Slika
           Število samozaložnikov iz leta v leto bolj narašča Z nekaterimi samozaložniki smo se že pred časom pogovarjali o ustanovitvi društva. A potem smo, žal, ugotovili, da ''društvo'' prinese s seboj kup nepotrebne administracije, predvsem pa stroškov, zato smo se premislili. Zdi se, da je facebook- oblika združevanja, sporočanja, komuniciranja.....ravno pravšnja, saj ni obvezujoča. Še več: vsak, ki želi karkoli povedati, ima zmeraj možnost, da to stori. Istočasna pa je ta stran lahko nekakšna oglasna deska, ki bo sporočala vsem, ki jih bo to zanimalo, če bo kdo od prijateljev izdal novo knjigo. Prav tako bomo lahko skupaj pomagali tistim, ki bodo iskali tiskarja, ilustratorje, lektorje.... Ena od idej je bila, da bi objavljali možnosti za literarne večere, skupne nastope (recimo) pesnikov...? Vsem, ki ste si  na Facebooku ''samozaložniki Slovenije'' izbrali za prijatelja - dobrodošli! Nekaj odgovorov na najbol...
Read more »

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

MM -
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Read more »