prebrano v enem dihu!

MM -

 



PISEMCE ENE OD BRALK

Pozdravček.
Uf. Hvala Bogu. Danes prišla do konca "Mehko kot britev", v treh zamahih, da bom lahko v miru še kaj postorila...
Navdušena nad vašim delom. Vem, da se je dogajalo, ampak tako kruto, uboge ženske.
Za Podobnika sem slutila, da je eden od žrtev - po obisku Zorana v Nemčiji...
no, da bi bil po ubogi Lojze tega zmožen storiti pa ne
Knjigo bom prav kmalu ponovno vzela v roke, bolj počasi, ne da bi tako hlastala po njej.
Si moram čestitat. Dobro darilo sem si izbrala za sv. Miklavža in Božička.❤
Vaše posvetilo, da molk ni zlato, še kako drži. Sem tudi sama zrasla ob tem/zelo molčečemu očetu, hm diktatorju, pa šele na "stara" leta spoznala, da ga je zaznamovala huda travma...
Pa nekaj imava midve skupnega, tj. Vsaka stvar je za nekaj dobra.
Hvala tudi za lepo voščilnico, verjetno izpod rok vaše "šefice".
Želim vam še naprej veliko uspehov pri pisanju knjig, veliko bralcev, pa tudi prodornih komentarjev.
Lepe, prisrčne božične praznike ob krogu vaših najdražjih in optimističen skok v leto pred durmi.
J.

A. pa takole piše:"

Milena, knjigo sem naročil za ženo M. Čisto navdušena je. Prebrala jo je na dušek. 

Jaz jo bom tudi. Čaka v vrsti :)

Vse dobro in obilje lepega, dobrega in resničnega. Hvala za vse dobro zglede. 


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

MM -
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Read more »

ŽENSKE, KI SO SE SAME PONUJALE

MM -
Slika
  vir (ta fotka ni fotomontaža, je zapisal B. Požar) Ko je iz š la moja knjiga Mehko kot britev , so se mi za č ele ogla š ati bralci obeh spolov z zgodbami, ki so na prvi pogled zvenele kot iz č asov neko č popularnih »groupijev«. Ka že, da ženske niso bile le žrtve – kot v mojem romanu, znanim osebnostim so se tudi same ponujale. Gospod X X, ki je skoraj 46 let igral v nekem znanem narodno zabavnem ansamblu, je na zelo slikovit način opisal pretep dveh, ki sta se borili za pozornost njihovega kitarista, ki je bil v resnici ''srečno'' poročen, a ju to ni odvrnilo od tega, da bi se mu nastavljali. Več podobnih zgodb sem prebrala tudi v knjigi JOŽETA GALIČA. ''DOBR' SMO GA SRAL''. Spominjam se svojih dijaških let. Vrstnica je bila na smrt zaljubljena v danes že pokojnega kitarista, ki je špilal v takrat zelo znani skupini. Meni se je zdel grd kot smrtni greh, ona pa je njegovo koščeno postavo z umazanimi dolgimi lasmi oboževala. V zameno, ker sem...
Read more »

EVA IN OČE

MM -
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Read more »