''ne sedi na tleh, da ne dobiš volka v rit''

 

Ko sem iskala eno od zgodb v drugi knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem čisto slučajno naletela na prastari rek ''ne sedi na tleh, da ne dobiš volka v rit''. S pomočjo takšnih zelo povednih besed – tako ugotavljam- danes sploh ne komuniciramo!

"Bolje je biti tam, kjer je dobra voda, kot tam, kjer je dober kruh" – bolje je živeti v okolju z dobro vodo (ki ohranja zdravje) kot tam, kjer je preobilje hrane.

''Kdor vso ljubezen porabi pred zakonom, mu jo za v zakonu nič ne ostane."

"Žalost in tuga je strupena kuga" – žalost in žalovanje sta kot strupena bolezen, ki uničuje telo in duha.

"Zdravje po nitki gor, po curku dol" – pomeni, da zdravje pride počasi in postopoma, izgubi pa se hitro in v velikih količinah, kot curek vode (urina).

"Orati njive" – metafora za spolno dejavnost, kjer moški "orje polja" kot prispodoba za zadovoljevanje žensk.

"Trgati spominčice" – opozorilo za previdno spolno občevanje, da se izogne nosečnosti; "trganje cvetlic" simbolizira neprevidnost, ki lahko pusti "spomin" (otroka).

"Lizati med" – metafora za oralni seks, pogosto v humornem ali direktnem kontekstu.

Ne sedi na mrzlem, boš mehur prehladila.«
Klasično svarilo, zlasti za dekleta; medicina danes tega ne trdi, sporočilo pa je ostalo.

»Če boš pil ledeno mrzlo, ko si pregret, te bo zvilo.« (v pomenu, da lahko stakneš pljučnico)

»Ne jej prehitro, se ti bo želodec zacuknil.« (tvegaš rano na želoedcu. To svarilo je bilo v starih časih, ko se zlepa niso do sitega najedli, zelo na mestu)

»Ne hodi z mokro glavo ven, boš fasal pljučnico.« (tako še danes mislim)

»Ne leži na mizo, to ni postelja.«

»Ne sedi na pragu, srečo ven nosiš.«

»Ne žvižgaj v hiši, boš denar pregnal.«

»Kdor ne posluša, občuti.«

»Če te jezik v rit ne spravi, te bo nespamet.«

»Ne draži psa, če nočeš, da te ugrizne.«

(tako so svarili tiste, ki so po ''neprevidnosti'' govorili čez oblast.)

»Če boš na betonu čepel, te bo še zdravnik zaman iskal.« (če boš staknil bolezen, ti še zdravnik ne bo mogel pomagati)

»Zemlja potegne vase vse, kar je slabega.« (a šele po smrti in če te ne kremirajo)

»Ko pamet spi, telo plačuje.«

»Bolezen pride peš, gre pa na konju.«

»Lenoba ima močno rit.«

»Kdor rad leži, revščino vzgaja.«

»Roka, ki ne dela, usta zapira.«

»Le otrok vzgajan brez strahu, zraste v gospodarja.«

»Kar mati ne reče, svet pove.«

»Dekle brez reda je hiša brez vrat.«

»Ženska drži tri vogale hiše, četrti pa pade, če je lena.«

»Jezik je krajši od pameti, a dlje seže.«

»Kdor z jezikom maha, s kožo plača.«

»Ni vsak dan nedelja.«

»Kdor preveč izbira, lačen ostane.«

»Bog ima čas, človek pa dolgove.«

»Če te ne zebe, še nisi nič delal.«

»Topla postelja rodi slabo vest.«

»Rit si zapomni, kar glava pozabi.«

"Nezmernost hrani zdravnika"( preveliko uživanje (npr. hrane ali pijače) hrani zdravnike, saj vodi v bolezni. )

"Pijanost več ljudi konča kot meč."

Skratka, v starih časih so ljudje - tudi nešolani - uporabljali veliko besednih zvez, ki jih danes praktično ne poznamo več.

Še huje: če bi se z njimi izražali, bi delovali celo zabavno in smešno.