HVALA.

-

 






https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/175000401


INTERVJU NA TV SLO


HVALA.
Zjutraj je prišel Mali k meni, da sva ponovila glasbo. Malo sem pozabila, a bo vprašan, a bodo pisali. Skratka, če koga zanimajo instrumenti iz stare Grčije in Mezopotamije- vse vem. Do danes nisem, ker me ni zanimalo.
Potem sva še malo pomožvala, a ne predolgo, ker ga je ob 7h čakal zajtrk.
Čisto ta mal vnuk je danes še doma. Prejle sva risala avtomobile. Priznam: pri štirih letih ga nariše bolje od mene. Sicer je omenil, da bi bila lahko – glede na leta- malo bolj vešča, a je hitro pozabil, saj sva se lotila že dinozavrov.
Vmes sva dala krila tudi domišljiji. Žal je fante težje prepričati, da bi, denimo, na strehi avta ''posadili'' rože. Pri vnukinjah gre to lažje od rok. Z otrokom je tako zelo preprosto: če ve, da ga imaš rad, se sem in tja tudi stisne k tebi, drugače pa uživa, če mu delaš družbo in ga, ko se te naveliča, tudi pustiš pri miru za kakšnih pet minut.
*
Pri odraslih so ti odnosi zelo drugačni. Nekateri sicer pravijo, da so naporni, meni se, hvala Bogu, ne zdi tako. ker če bi se mi, ne bi že pol življenja vztrajala med njimi.
Vsaka javno izrečena beseda ima lahko takšne in drugačne posledice. Včasih se zgodi, da med povedanim najdemo ''kost'', ki jo potem glodamo, namesto da bi videli celoto. Pred leti mi je šlo to na živce, potem pa sem se navadila. Ne nazadnje se tudi meni kdaj zgodi, da se ob takšno ''kost'' spotaknem.
*
Nastopiti na TV ni preprosto. Tam ter sliši ogromno ljudi. Ni tako kto na primer na FB, kjer me bere par stop, pa še to ne redno.
Največji izziv je, kako razkriti svoje, morda tudi skrite misli. Kako ostati zvest sebi, pogledom na svet? Kako kljubovati ''družbenim smernicam'', javnemu mnenju, ki je lahko tudi bistveno drugačno?
To ni lahko. Še dobro, da sem se za časa življenja soočila z brez števila ''živih knjig'', ki so mi pomagale, da sem danes takšna , kot sem.
Nikoli nisem bila pristaš ''plavanja s tokom''. S tem sem imela- sem in tja- precej težav že v ''Zadnji besedi''. Večkrat je bilo razmerje 1: 3, pa sem kar vztrajala….
*
Vesela sem, da so tisti, ki so mi pisali ali me poklicali, razumeli, da je bilo moje osrednje sporočilo v ''Intervjuju'', da se moramo več pogovarjati. Pa ne le s tistimi iz našega lastnega mehurčka! Biti moramo pripravljeni na izmenjavo mnenj zlasti s tistimi, ki razmišljajo drugače.
*
Že v ''Intervjuju'' sem omenila, da smo se našle tri, ki- na videz- nimamo čisto nič skupnega: Maja Megla, Katarina Keček in jaz. Vsaka je iz svojega mehurčka. Skupaj smo stopile zaradi nastopa na Knjižnem sejmu, ki se začne naslednji teden v Ljubljani. Upam, da bomo s časom, kot pionirke na tem področju, postale za vzor tudi drugim, tistim, ki bodo premagali predvsem politične predsodke in se bodo družili tudi z drugače mislečimi.
*
Vesela sem, da ste si Intervju ogledali. Vesela sem, da ste razumeli, kaj sem želela reči. Vesela sem vaših sms sporočil, vsake lepe besede! Ne predstavljate si, koliko mi pomenijo.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več