VSAKDANJICA

 

Ljubezen

Ura je bila skoraj polnoč. Pred zaklenjenimi vrati sem čakala, da in mi jih kdo odpre.

Iz nekaj sto metrov oddaljenega mestnega središča so se, če sem napela ušesa, slišali zvoki kitare. Vedela sem, da se  je tam odvijal koncert, morda je kdo, ki še ni hotel oditi domov, zase ali še za koga drugega, brenkal za prijatelje.

Nenadoma sem z drugega konca parkirišča zaslišala glasove. Najprej pridušene, potem pa vedno bolj razločne. V soju svetilke, ki je bila pritrjena na našo ograjo, sta se izrisala dve postavi: fant in dekle.

On ji nekaj prigovarjal, sem in tja jo je grobo odrinil od sebe, ona je dvignila roko in ga poskušala udariti s torbico, ki jo je držala v roki.

»Ne boš me ne, prekleta prasica,« se je oglasil moški.

»Ti me že ne boš jebal v glavo, idiot,« reče Ona besno in ga poskuša odriniti.

On, za kakšno glavo manjši od nje, jo je vklenil v trden objem, ki se ga je dekle nemočno otepalo.

»Ta trenutek te pofukam, če ne boš tiho, pizda ti materina,« ponovno povzdigne glas. Njegova roka je bliskovito segla med njena stegna.

»Jebeš pa tak fuk kot je tvoj. Nikakav si, da veš, prasec jedni.«

Potem se je zaslišal zamolkel udarec in glava ji je omahnila vstran, kajti klofuta, ki je priletela, jo je presenetila.

»Kar tepi me, kar daj, če misliš, da me boš potem laže fukal. Tepi me, jebeš pofukle kot si ti, jebeš jih!«

Pričela se je dreti na ves glas, njeno vreščanje pa je odmevalo od bližnjih stavb.

Ne da bi razmišljala, sem stopila iz varnega zavetja in se jima z naglimi koraki približala.

»Ali lahko kaj pomagam?« sem zaklicala, prst pa sem držala na telefonu, da bi, če bi bilo treba, poklicala številko 113.

Dekle se je v trenutku odlepila iz fantovega objema. Tudi On se je obrnil proti meni in njegov pogled ni obetal nič dobrega.

»Pizda ti materina, kdo ti je dovolil, da se vtikaš, kurba zajebana!« zavpije Ona.

»Izpizdi, da te ne nalomiva, marš, črta!«

Počutila sem se, kot bi bila iz voska. Srce mi je bilo kot ponorelo.
Molila sem, da bi me pustila pri miru.

»Pusti jo, prasico,« sem ga slišala reči. Zagrabil je dekle za roko in jo potegnil k sebi.

Zavlekla sta se za vogal, in po nekaj dolgih trenutkih tišine so spet odjeknili udarci. Sledilo je njeno ječanje in kričanje, da ga bo ubila, če se je še enkrat dotakne.

Potem je bilo, iznenada, vse tiho.

Oddahnilo se mi je.

Ko mi je mož odprl vrata, sem se še zmeraj tresla od strahu.

Preden sva jih zapahnila, sem se ozrla na drugo stran ceste.

Dekle si je popravljalo obleko, on pa si je zapenjal pas pri hlačah.

Nato jo je objel preko pasu in izginila sta v zatemnjeni ulici.

ena od zgodb iz ponatisa knjige ŽENSKE

IZIDE KONEC OKTOBRA