Renatino razmišljanje

 

Renata Zaman Furman je napisala:

Lep pozdrav dragi moji...

danes je idealen dan, da odprem eno temo, ki se nanaša na vtikanje v zasebnost druge osebe...

Sama sem človek, ki tega ne počne, hkrati pa tudi pričakujem, da se drugi ne vtikajo vame, ko o nečem ne želim govoriti.

Pride dan, ko tudi sama rečem na kulturen način, da nečesa ne želim, ne želim odpirati določenih tem, ki sem jih hočeš ali nočeš, pokopala ali - po domače -predelala in so zdaj del moje preteklosti.

Ni nezrelo, če o tem ne želim govoriti, nezrelo je, da človek vrta vate, ko mu že večkrat rečeš, da o tem in tem ne želiš govoriti.

Jaz sem "preživela", mogoče ti ne bi.

Poznam primere, ko je ljudi ravno travmatična izkušnja naredila nore in njihova življenjska pot nikoli ni bila več ista, po domače povedano, skrenili so z nje in niso več doživeli nobenega zadovoljstva, ne kariernega, ne družabnega, ne zakonskega, niti ne družinskega.

Njihova psiha je ostala na dnu. Preberite si knjigo Ogenj,rit in kače niso za igrače od Milene Miklavčič, jaz sem prebrala 1,2,3del, 4.del bom pa kupila, ker mislim, da si gospa zasluži podporo pri knjižnih moljih, kot sem  jaz sama.

Sem že večkrat slišala, pa kako si lahko prebrala vse tri dele, ko je pa zbirka s 1400 stranmi in več tako zelo težka, pretresljiva, boleča?!

Odgovorila sem jim, da meni knjiga ni predstavljala težave, ker sem veliko od tega žal doživela in tudi predelala, njim je bila, zgleda, prevelik zalogaj, ker so se še vedno nepopisan list papirja.

Po eni strani sem vesela zanje, da je tako, po drugi strani me pa skrbi, kako bodo odreagirali, ko se jim bo zgodilo nekaj neprijetnega takrat, ko je čustvena labilnost močno pod vprašajem.

Ravno včeraj je Špela Grošelj postavila vprašanje, kako bi odgovorili osebi, ki namesto dojenčka/otroka v vozičku prevaža psa

Bi se zgražali, bili žaljivi?

Kakšen odgovor bi dali osebi, npr.S.G.,ki pri 37ih letih še ni poročena, nima družine?! Bi ji rekli, da ni sposobna, ni moralna, je frigidna, je neplodna...

Res?!

Imamo pravico, da jo obsojamo, četudi vemo, da je neplodnost zelo pogosta in težko breme?

Pred 10 leti sva se mi2 z neko takšno osebo že srečala na 4oči. Priznam, v njej sem videla samo osebo, ki je samovšečna, no mogoče je tudi bila, leta marsikaj prinesejo in odnesejo.

Sedaj vidim v njej popolnoma drugačno osebo: je zelo sposobna na več področjih - gledališče, petje, rokovniki, karaoke, parfumi, vse ji uspeva več kot odlično! Kar mi je pri njej všeč, da za vsem tem trdno dela, ampak tudi ona se kdaj zruši pod težo bremen!

Mislim, da je najbolj ponosna, da je Magdina hčerka.

Tudi vsi mi imamo po službi drugi del preživljanja časa, ki je za nas še bolj pomemben kot služba. Tudi jaz si v največji ponos štejem, da sem mamica in žena. Za mene se lahko svet ustavi, če mi hčerka&mož nista dobro. Marsikdo me pozna samo iz fbja, vidi, da dobro živim, ampak tudi jaz nosim takšno težo bremen, ki sem jo zgleda zmožna nositi.

Zato vas prosim, da spoštujete sočloveka, zlasti, ko vam oseba reče, da NE.

Priznam, da se tudi jaz štejem pod firbčne osebe, ampak v 36ih letih sem se naučila marsičesa!

Po novem tudi tega, da sem začela spuščati v moj varen prostor ljudi, ki mi želijo pomagati tam, kjer sem mogoče "šibka"

Sem morda dolga leta zmotno mislila, da zmorem vse sama in mi je bilo ponižujoče prositi za pomoč?

Mogoče zaradi moje s težavami tlakovane poti, želim biti svoji hčerki najboljši zgled matere, ki me bo poklicala, kadarkoli me bo potrebovala ne na način, da ji bom jaz krojila njeno življenjsko pot po moje! Kaj šele, da bi se vtikala v vsak njen korak.

Želela bom samo, da se zaveda, da bom vedno tukaj, za njo. Tako, kot ima rad moj mož mir, ko zajtrkuje(karikiram), tako si tudi drugi zaslužimo, da živimo v miru, in da se nas sprejme takšne, kot smo, brez vsiljevanja.

Amen☺️🥰😘