ČAS JE, DA SE VSAJ ZA HIP PREDRAMIMO
/fotka je s twiterja/
Slovenija je velika kot kakšno predmestje New Yorka. Ljudje se v glavnem poznajo med seboj.
Ne vsi, poznajo se pa ciljne skupine: podjetniki, gledališčniki, klekljarice, slikarji, izdelovalci keramike, lesnih izdelkov, vrtnih ograj, strešne opeke...
In TUDI v Ljubljani je tako kot v vsaki vasi: med seboj se poznajo branjevke, trgovci, novinarji, umetniki + kvazi umetniki.
VSI SE POZNAJO!
Ko danes trdijo, da se ne, lažejo. Pa tega ne trdim jaz, to trdi znanec, ki je fotograf. In pogosto fotografira različne prireditve prej- in potem, ko se veselo čeblja ob kozarčku.
Kakšen je v SLO resničen (!) odnos do te grozljive in več kot strašne tematike, se je izkazalo pri zadnjem škandalu ''radiator''?
Običajni državljani so že pozabili nanj. Trenutno jih skrbijo ozimnica, kurjava, bodo zaradi nesposobnosti odgovornih, da podjetja v hudi krizi z energijo sploh ohranijo delovna mesta...
Na četrtkovi Tarči so se ''ne- drenjali'' zagovorniki žensk, v medijih zelo konkretno (??) ne - nastopajo proti monstrumu, ki je uboge reve privezoval na radiatorje....
Ko sem o nedopustnosti takšnega ravnanja in ostalega ne-kulturnega dogajanja pisala, so me na FB blokirali za teden dni.
Zakaj so žrtve tiho?
Iz več razlogov: jim grozijo? Jih podkupujejo? Zaradi sramu? Ali pa preprosto vedo, da bodo kratko potegnile same. Tako kot zmeraj.
O teh stvareh vem preveč, da bi bilo lahko moje stališče ''idealizirano''...
Tudi še nisem pozabila vseh tistih, ki so se iz mojih sogovornic, ki so mi pripovedovale o najtežjih trenutkih svojega življenja - norčevali in gledali nanje zviška, podcenjevalno, z zaničevanjem. Češ, kdo, ki kaj da nase, bi bral neke zgodbe O Ogenj Rit Kače, ki jih je zbirala ''ena kmetica iz Žirov''....
V bistvu mi je še najbolj ne-všeč varuh človekovih pravic, ki se še zmeraj skriva pod posteljo, da se ne bi komu zameril.
In v tem grmu verjetno tiči srž problema: nihče se noče zameriti. Ker če se danes zameriš, ni denarja za projekte, in če ni denarja, pristaneš na cesti. Izgineš iz medijskega sveta, kar ti daje kruh, ljudje pozabijo nate.
Žrtve, posredno pa ženske nasploh, v duši umirajo na piedestalu slovenske hipokrizije.
Nikoli se namreč ne ve, katera bo naslednja na vrsti.
PS
Na Kosovu so šle ženske na cesto. Protestirat!
Kaj pa pri nas?
Kaj bi sploh lahko predramilo slovenske žabe, ki se kuhajo v vreli vodi?
Kolesarjev mi, lepo prosim, ne omenjajte. Oni so se kao''borili'' za svoje lastne koristi. Da so lahko danes spet sončijo pri koritu in se smejijo v brk državljanom...
Komentarji
Objavite komentar