Justina (1965)

 

 

»Moža Jerneja sem spoznala prek ženitovanjskih oglasov v Nedeljskem. Moram reči, da mi je bil neizmerno simpatičen že na prvem srečanju. S seboj je prinesel fotografije, ki so ga prikazovale med petjem in plesom folklorne skupine, v kateri je sodeloval že iz šolskih let. Zdel se mi je pošten, pameten, ni bil vsiljiv. Vedno pogosteje me je obiskoval, tako da so ga vzljubili tudi moji domači. Po letu in pol, ne prej, sva postala tudi intimna. V postelji me je presenetilo, da je kar ležal in čakal, da bom vso stvar sama izpeljala do konca. Še dobro, da sem prebrala kakšno knjigo, da sem vedela, kaj je treba storiti. Opazila sem, da je imel po spodnjem delu trebuha veliko brazgotin. Nekaj sem jih odkrila tudi po stegnih. Ko sem ga vprašala, od česa so brazgotine, je le skomignil z rameni.

Njegova mama mi je zelo odkrito in sovražno dala vedeti, da me ne mara. Tudi s sinom je v moji prisotnosti komaj kaj govorila. Čisto pa je znorela, ko smo ji povedali, da se bova poročila cerkveno. Med obredom je ostala zunaj, in kot je povedal mežnar, živčno kadila cigareto za cigareto. Po poroki sem se z zelo težkim srcem preselila k možu. Z mamo sta imela dvosobno stanovanje v bloku, moj dragi pa mi je zagotovil, da se bomo imeli zelo lepo. 'Če ne bo fušije, bo za vse dovolj,' sem slišala preroške besede moje tašče, ki jih takrat sploh nisem vzela za mar.

V novem domu so bili dnevi dnevu enaki. Delala sem na dve, včasih tudi na tri izmene, mož pa samo dopoldne. Ko sem prišla domov, sta s taščo zmeraj sedela pred televizijo in jo gledala. Pogosto sta pred njo vztrajala tudi zvečer, da sem morala iti kar sama v posteljo. Če sem želela v stanovanju kaj spremeniti, me je mož ustavil, da raje ne, ker bo mama zamerila. Jedli smo to, kar je ona skuhala, okna smo odpirali, ko je ona to ukazala. Pri bližnjem kmetu sem vzela v najem košček vrta, da sem lahko pridelala zelenjavo in nekaj krompirja. Pa tašča tega ni hotela jesti, ker so se ji gnusili polži, ki so lezli po solati. Ko sem želela iti v nedeljo k maši, so bila vrata zaklenjena, ključa pa nikjer. O zakonskih »dolžnostih« sem lahko le sanjala. Nenehno sem poslušala izgovore, kaj bo pa mama rekla, užaljena bo, če bo naju slišala in podobno.

Potem pa je prišel tisti usodni petek, ki ga ne bom nikoli pozabila. Z vlakom sem se odpeljala domov, da se srečam s sorodniki iz Amerike, ki so nas prišli obiskat. Preživeli smo zelo lep dan, obiskali smo Veliko planino, kjer sem bila tudi jaz prvič. Potem pa mi predlagajo, da me spotoma odložijo v Domžalah, kjer bom lahko poklicala moža in bo prišel pome.

Klicala sem ga večkrat, a se mi ni oglasil. Začelo se je temniti, odločila sem se, da grem kar peš. Še dobro, da sem si dala na skrivaj izdelati svoj ključ, ker drugače ne bi mogla priti niti v stanovanje. Luči nisem prižgala, saj je bilo dovolj svetlobe že od cestne svetilke.

Kar naenkrat pa zaslišim iz spalnice neke čudne glasove. Prešinilo me je, kaj pa, če tašča umira, Jerneja pa ni doma, da bi priskočil na pomoč? Odprla sem vrata in prižgala luč….

Obstala sem kot od strele zadeta. Tašča je molela svojo ogabno nago rit v zrak, mož je ležal pod njo gol, ona pa mu ga je obdelovala z jezikom. S prosto roko pa se je tudi sama čohala po svoji šmarnici.

Od silnega gnusa sem se začela tresti, tudi želodec ni več zdržal: izbruhala sem vse, kar sem čez dan pojedla. Tašča je počasi vstala, svojo goloto pa je spotoma zavila v rjuho. 'Prej ali slej bi izvedela,' je dejala in odšla v dnevno. Mož je obračal glavo vstran in tiho jokal. Šele takrat mi je postalo jasno, od kod mu drobne brazgotine po trebuhu in stegnih. Prasica stara ga ni samo cuzala, tudi grizla ga je! V tistem trenutku sem jo bila sposobna ubiti. Zadaviti. Karkoli, da bi hudič babji na mestu crknil.

Moža nisem sovražila ne takrat ne pozneje. Le smilil se mi je, da se mi bolj ni mogel. Najin zakon je ločila tudi Cerkev. In ko sva bila pri našem duhovniku na pogovoru, se je nenadoma odprl in se izpovedal. Mama ga je začela izrabljati še kot otroka, ko je bil star komaj pet ali šest let. Nikoli nista imela konkretnega spolnega odnosa, zadovoljevala sta se le z usti. Popolnoma ga je imela v oblasti.

Pobralo jo je pred tremi leti. Upam, da se bo do sodnega dne cvrla v peklu! Z Jernejem sva ostala prijatelja, pomagam mu, če mu le lahko. Pogosto se sprašujem, kako to, da naša država pri pogojih za upokojitev ne upošteva tudi čustvene invalidnosti. To, kar je mati naredila mojemu bivšemu možu, je hujše, kot če bi mu vlak odrezal obe roki in obe nogi.«