Kaj so ženskam nekoč svetovali moški

-

 



če bi bilo treba, bi bila v prvih vrstah, ko bi se bilo treba boriti za pravice žensk, če bi jim bile te na kakršenkoli način kratene.

A prav tako pa si drznem reči, da mi ni všeč, da nekatere med nami (ne)kritično postavljamo na piedestal, ki si ga ne zaslužijo.

Ocenjujmo sočloveka po dejanjih, ne po spolu!
V življenju sem, žal, srečevala tudi ženske, ki bi se jim, če bi se jim lahko, izognila v velikem loku. Uničevale so življenja bližnjim, sodelavcem, zastrupljale okolje, v katerem so živele.

Tudi za zdrahe v partnerstvih še zdaleč niso krivi le moški. Prav tako ne za nasilje, ki ga občutijo zlasti otroci.
Ni mi všeč, da smo se znašli v obdobju, ko se na račun ženske ne sme reči ene same žal besede. Smo takšne, in smo tudi precej drugačne. Kdor tega ne vidi, je slep in gluh.
*
Pa da se spet malo vrnem v čas pred sto leti:
Te isti Gerling je v knjigi ''Sitni možje, vzgoja za zakon'', že pred stoletji zapisal:
''Vzgajajte svoje hčere k samostojnosti, omogočite jim, da si izberejo poklic, to je danes najlepša dota!''
*
''Vzgajajte svoja dekleta tako, da se bodo ob možu počutile enakopravne in ne podložne.''
*
O vzgoji je napisal: 'Lahko bi bilo roditi vzgojene otroke, če bi bili tudi njih starši lepo vzgojeni.''
*
''Žena sme svoj zakon razvezati, ne sme pa ga prelomiti.''
*
''Niti zaradi svojega spola, niti zaradi stanu (je poročena), se zakonski ženi ne more braniti, da ne bi izvrševala lastne obrti.''
*
Seveda so pa vmes tudi cukrčki, ki nas- po sto letih – pač nasmejejo. Če, seveda, pri teh stvareh, ko je treba razumeti ''nekoč'' in ''danes'' nismo preveč togi.
Ženski, ki ima za moža kadilca, Gerling polaga na srce:'' Dobra cigareta tvojemu možu pomirja živce in ga razvedri, mu prežene raztresenost, mu da veselje do dela in mu poživi fantazijo ter naredi njegov duh bistrejši in misli ostrejše.''
*
Ženskam tudi svetuje, naj se izogibajo nečimrnih mož, ker bodo ob takšnih samo trpele.
Njegov nasvet je tudi:'' Prej, preden dekle podari moškemu roko, naj ga vidi, kako se obnaša za mizo in takrat, ko se razjezi.''
*
''Bleda barva obraza pri moških, temni kolobarji pod očmi in drobne kapljice na koncu nosu, so dokazi, da je ta moški veliko grešil in nečistoval.
Za lepe in polne ustnice pa ima nasvet: redne vaje, ki pospešujejo krvni obtok ter izboljšajo prehrano in svežo barvo. Ženskam tudi polaga na srce: ne pudrajte si vratu, ker boste imele prehitro staro in uvelo kožo. Zanimivo pa je, da ženske nagovarja k negi prsi: da so lepše in bolj čvrste naj se umivajo s hladno vodo in masirajo.
Odsvetuje pa nošenje podvez, ker zadržujejo kri.

Skratka, potovanja v preteklost preko nasvetov ali zgodb so- vsaj zame- pravi užitek. Tudi zato, ker to pogosto počnem, še kako cenim to, kar imam (o) danes!

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več