ena pustna iz B. Krajine

-

 


Janko, Pepi in Gajček so delali v mesariji v Mokronogu.

Bilo je okoli leta 62, ravno za pusta.

Ko so se vračali proti Beli krajini, so se med potjo ustavili v gostilni, kjer je delala nova, zelo fejst kelnarca. Ker je ni bilo za šankom, je Janko vprašal šefico kje je nova kelnarca.

"Gor v sobi leži. Nekaj je bolna."je rekla šefica.

"Kaj ji pa je?"je vprašal Janko.

"Z nami je doktor pa jo lahko pregleda,seveda če dovolite."je rekel Janko in pokazal Gajčka, ki je bil najstarejši in je imel v torbi čist novo belo mesarsko haljo.

Gospa seje strinjala. Gajček je oblekel haljo in že so krenili proti pacientki. Gredoč je novi doktor naročil Janotu naj prinese lavor tople vode. Ko je Janko prišel z vodo do vrat sobe in zagledal sodelavca Gajčka, kako vneto tiplje in boža ter raziskuje golo kelnarco, je prasnil v smeh.

Ta trenutek pa jih je kelnarca spoznala in zagnala vik in krik. Med vsesplošnim kričanjem so jo nesojeni mesarski ''zdravniki'' hitro zbrisali proti Beli krajini.

Zgodbe pa s tem še ni bilo konec. Sledila je tožba."Zdravniki"so si dobili dobrega odvetnika, ki pa jim ni dajal velikega upanja v zmago.

Začel je pisati zagovor:"Kdaj je to bilo?"

"V torek dne tega in tega"je rekel Janko.

"Čakaj! A ni bil takrat pust?"je rekel odvetnik in pobrskal po koledarju.

Napisal je pustu primeren zagovor, v katerem je poudaril, da so njegovi klienti pustovali maskirani v zdravnike, malo več popili in se zafrkavali brez zlih namenov.

Sodnik se ni povsem strinjal z takim obnašanjem, vseeno pa so jo odnesli brez kazni.

Gajčka pa se je prijelo ime DOKTOR vse do smrti.(Oto Nemanič)

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

SODOMA IN GOMORA

-
Slika
  Ravno sem lupila česen, s katerim sem želela izboljšati omako iz gosjih jetrc, ko se prikaže na vratih Lot in mi reče:«Preljuba Sara, oditi bo treba. Zbežati pravzaprav. Ponoči bo Bog spremenil Sodomo in Gomoro v prah in pepel.« Malo je manjkalo pa bi se urezala v palec. Nož, ki sem ga držala v roki, je imel skrhano rezilo, za kar je kriv Lot, ki je najbolj nepraktičen moški pod soncem,ampak tisti trenutek to ni bilo pomembno. Ozrla sem se čez ramo in jezno zmajala z glavo. »Kakšne neumnosti pa spet klatiš?« sem ga ustavila sredi besede. Obe dekli, ki sta mi občasno pomagali pri hišnih opravilih, sta bili odsotni, zato sem lahko bila predrzna. Lot v dolgi zeleni halji, ki jo je imel kot običajno prepasano z usnjenim pasom, se je negotovo popraskal po dolgi beli bradi. »Že sinoči je bilo v templju sila vroče. Saj sama veš, kakšen je Izak, tokrat se je ta norec zapletel v prepir z Najvišjim. Bral mu je levite in mu očital, da ni prav, ker namerava v obeh grešnih mestih uničiti
Preberite več
-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc, ki je navajen
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi moške
Preberite več