stari spomini

 

zanimivo je bilo, da je bila v kuhinji (če so živeli ta stari in ta mladi skupaj) tašča (mama) vse do zadnjega dne - edina šefica.

Ta mlada je bila samo pomočnica.

Se pa na fotografiji dobro vidi, da ženske še niso nosile modrcev, prve ''kmečke'' so si ga nadele šele malo pred vojno, okoli leta 1938.

Pa še to le, če so kam šle.

Tudi oblačila ''izdajajo'' tri različne generacije: mama ima na glavi ruto, hčerka je nima več, vnukinja pa je že precej sodobno oblečena (jopica) .

Posoda je klasična: lonec, v katerem se je kuhal krompir, nizka posoda je bila za meso, svetlejša skodelica za gretje mleka in ''ta mlada'' je v ponvi verjetno cvrla ocvirke.

Kuhinja sodi med sodobnejše, saj je štedilnik obložen s podobnimi ploščicami kot stena okoli njega.

Pruštof, ki ga ima na sebi oča, mu je verjetno služil tudi kot ''pregrinjalo'', ko se je ulegel na peč.

Na začetku, ko sem obiskovala svoje prve sogovornike, sem jim velikokrat prisluhnila v podobni ali celo še v starejši kuhinji.

Sedela sem ali na ''kolmkišti'' ali pa v kotu, za veliko mizo. Bohkov kot so imeli tudi v t. i. ''nevernih'' družinah.

Veliko lepih spominov me veže na takšne kuhinje. Hvala Bogu, da so ostale zgodbe, ki sem jih v njih slišala.

na fotografiji sta moja stara starša. zadaj je domačija Pr+ Pivk, kjer sta gospodarila. Stara mama je bila zanimiva ženska. Kot vidite, se je fotografirala brez rute in zaradi tega jih je od starega očeta ''slišala''.

Ženska brez rute je bila še v 50 letih nekaj pohujšljivega!

Tudi ona ni nikoli nosila modrca, zelo rada pa je imela različne broške in verižice. Uhani so pokopani skupaj z njo.

Ded se na fotografiji drži spodobno resno. Takšna je bila takrat manira. zanimiva je tudi srajca, ki jo nosi pod pruštofom. Ta- vidni del- se je menjal, tako da je bilo videti, kot da ima vsakič na sebi svežo, kar pa ni povsem držalo.

No, stara mama sedi tudi zato, ker je bila v resnici za več kot eno glavo višja od Luke.