srečni ljudje

9.maj 2020, 55. DAN KARANTENE



Ljerka je ena redkih sogovornic (sogovornikov) s srečno zgodbo. Približuje se stotici in sama rada reče, da ji je bila sreča dana, položena v zibelko pravzaprav.
Prijateljujeva že od prvega dne, več kot pet let je od tedaj, ko me je poiskala. Ker se je želela spoznati z menoj. O njenem življenju sem napisala tudi knjigo, a le v nekaj sto izvodih za tiste, ki jih ima rada.
Njena zgodba je nekaj posebnega.
Z vso gotovostjo lahko rečem, da je ena redkih, pri kateri se je dalo o sreči pisati brez odvečne sentimentalnosti in kiča.
To mi zmeraj ne uspe.
Pred dnevi smo se o tej sreči, ki - sicer redke izbrance- spremlja vse življenje večkrat pogovarjali.
Odkrito sem priznala, da o sreči ne znam in ne zmorem pisati. Ne gre mi izpod rok.
Na srečo sem srečala - poleg Ljerke- komaj kakšnega srečneža.
Večina smrtnikov ima v življenju vzpone in padce in če jim (nam) uspe zaceliti potolčena kolena, s(m)o srečni.
To pa je tudi nekaj, anede?

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

SODOMA IN GOMORA

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH