Torej..-.?!

V preteklosti je bilo kar nekaj pomembnih mož, ki so se vtikali v to, kaj je za žensko spodobno in kaj ne.

Zanimiva je Jegličeva ''rdeča'' knjižica (1908), namenjena zakoncem, ki je bila deležna obilo posmeha takratnih liberalnih krogov. Ženskam je (in to Jeglič!) priznal tudi bolj svobodno presojo glede spolnosti v zakonu, zaradi česar so ga obtožili, da je ''pornograf'' in o tem je pisalo celo v francoskih časopisih.

Kasneje, med in po 1. sv. vojni je po pisanju nekaterih piscev tistega časa, ''morala povsem podivjala''. Ženske so si v odsotnosti mož, ki so bili na frontah, doma omislile ''nadomestke''. To je bil čas povečanega števila detomorov in tudi živorojenih otrok, ki jih možje, ki so prišli s fronte, niso bili čisto nič veseli.

Imela sem srečo, da sem se pogovarjala s človekom, ki je doživel soško fronto. Pripovedoval mi je o prostitutkah in kuplerajih, ki so jih obiskovali, pa tudi o tem, da so jim oficirji priporočali ''srajčke'' , pa jih ni nihče hotel uporabljati, zato so mnogi prinesli domov tudi spolne bolezni.

Ko sem na nekem lit. večeru spregovorila o tem ''bolj živahnem delu''' 1. sv. vojne, prisotnim ni bilo prav, češ, da se o teh ''grdih'' stvareh '' ne bi smelo govoriti''. Pa se je pisalo leto 2018.

V časih, o katerih je pisal A. Aškerc, je bilo kolo statusni simbol, saj so ga imeli le redki. Stalo je približno toliko- rečeno primerjalno- kot danes stane clio.

Na svojem FB profilu je M. Širca takole izpostavila njegove besede:

''»V napačni poziciji telesa pri kolesarjenju - nagnjeno je naprej - naj bi imel posledični pritisk na klitoris v vsakem primeru zaznaven stimulativni efekt. Poleg tega pa naj bi naporno poganjanje pedal kolesarko še bolj razvnemalo, povečal naj bi se dotok krvi v območje spolnih organov«.

Tako je v Slovenskem narodu (1898) zapisal Anton Aškerc, ki se je podpisal kot »vaš vdani Antikolesarjevič«.

Izjemnega pomena je bil tudi dežnik. Do njega pa so imele dostop tudi premožnejše ženske, na naših koncih so si ga prislužile s kontrabantarjem ali klekljanjem.

Patriarhalne vezi so se začele rahljati šele po letu 1990. Še v času, ko so varovali red miličniki, so bili možje ''bog i batina''.

Še v času moje mladosti (druga polovica 60 let)  je bilo zgolj ''misliti'' na spolnost- greh, da pa je bila nepoučenost o spolnosti takrat na ''višku'', pa ponazarja legendarno vprašanje na to temo, objavljeno v Anteni: ali je zanositev skozi dolge hlače možna.

Kup nespodobnih dovtipov so bile deležne tudi ženske, ki so jahale konje. In to zaradi podobnih ''razlogov'', kot naj bi se dogajali pri kolesarjenju.

Odnos družbe do ženske se je do osamosvojitve le počasi spreminjal. Potem pa je kar naenkrat doživel pravi razcvet, ki ga tisti-rojeni še v 20-30 letih 20. stoletja težko razumejo.

Pogled v zgodovino, ki je tako ali drugače zapisana, je zelo zanimiv, ne nazadnje tudi zato, da pravice in svoboščine, ki jih imamo danes, bolj cenimo. 

Če dovolj dobro poznamo preteklost, potem bomo hitro ugotovili, da se je danes na marsikaterem področju zgolj zamenjal ''celofan'', krivice, ki se še zmeraj dogajajo, pa so dobile novo, zelo posodobljeno vsebino.

Imajo moški še zmeraj več moči in vpliva kot ženske? žalosten primer

Tudi takšnih primerov se ne manjka... prostost

Torej?!