za oskarjem še cezar!
Kolumna o Jegliču Zadnji dnevi so bili, vsaj kar se pohval, dobronamernih in zelo prijaznih besed tiče, zelo radodarni. ''Cezar'', še zadnja od največjih nagrad, ki jih lahko dobi nek kratki film na festivalih, je potrkal na vrata številnih, tudi takšnih, ki jih kultura več kot toliko ne zanima. Odkrito priznam, da sem bila vseh pohval zelo iskreno in zelo od srca vesela. Kaj podobnega se ne dogaja vsak dan. Moram pa reči, da je moj delež pri vseh nagradah, ki jih je prejel film ''Babičino seksualno življenje'' zelo majhen. Že pred leti me je poklicala režiserka in prosila, če ji odstopim avtorske pravice, ker želi narediti kratek film o življenju naših babic. Seveda sem to storila, podarila sem te avtorske pravice, prepričana, da bo film, ki bo nastal, pripomogel, da bodo ljudje brali tudi knjigo in ob njej spoznavali, da o intimnem življenju prednikov ne vedo dosti. Potem je bil film narejen, tisti, ki so se pod njim podpisali, so začeli dobivati...